Mitja Brodar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mitja Brodar
Rojstvo 13. januar 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Ljubljana
Smrt 16. februar 2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (91 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic antropolog, paleontolog, arheolog in Q17488316?

Mitja Brodar, slovenski geolog, arheolog in paleontolog, * 13. januar 1921, Ljubljana, † 16. februar 2012, Ljubljana.

1949 diplomiral na gradbenem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani, 1953 je opravil diplomo iz geologije in paleontologije na Prirodoslovni matematični fakulteti v Ljubljani in 1959 doktoriral.

Delo[uredi | uredi kodo]

Od 1951 zaposlen na SAZU, delal na sekciji za arheologijo. Najprej je pomagal pri izkopavanjih v Betalovem spodmolu, Postojnski in Otoški jami, v Parskem kalu in v jami v Lozi. Na njegovo pobudo je bil 1972 ustanovljen Inštitut za arheologijo, katerega predstojnik je bil do 1982. 1997 je postal častni član ZRC SAZU zaradi svojega življenjskega dela, s katerim je utemeljil in uveljavil slovensko paleolitsko arheologijo. Dr. Brodar je raziskal vrsto paleolitskih jam in jih sam tudi nekaj odkril. Najprej je pomagal pri izkopavanjih v Betalovem spodmolu, Postojnski in Otoški jami, v Parskem kalu in v jami v Lozi. Kasneje je bil prisoten oz. je vodil še izkopavanja v Ciganski jami, jamah Divje babe, Parski golobini, Pod Črmukljo, Poglejski cerkvi, Podrisovcu, Vilharjevi jami, Mamuli. Sodeloval je tudi pri raziskavah v raznih krajih Jugoslavije – najpomembnejše med njimi so raziskave v Crveni stijeni pri Nikšiću.

Njegovo glavno odkritje je paleolitska postaja Mokriška jama nad dolino Kamniške Bistrice (znana tudi kot Medvedja jama), kjer je vodil izkopavanja med 1954 in 1960. Mogoče je bilo dokazati dokazati, da gre za aurignacien, soroden tistemu v Potočki zijalki. Preko analize teh in ostalih najdb je podrobno proučil tipologijo koščenih konic in ugotovil dva osnovna tipa: tip Potočke zijalke in tip Mokriške jame – te ugotovitve so bile v Evropi splošno sprejete. V jamskih izkopavanjih je začel dosledno uporabljati sistem koordinacijske mreže. Uspešno je dopolnil metodo Leisove granulacijske analize in napisal razpravo o statističnih metodah za klasifikacijo paleolitskih kultur. Rezultate svojih raziskovanj je sproti objavljal v domačih in osrednjih evropskih paleolitskih revijah ter zbornikih prazgodovinskih kongresov.

Njegovo veliko delo je tudi monografija o Potočki zijalki, ki jo je napisal skupaj z očetom, akademikom Srečkom Brodarjem. Ogromno je storil za organizacijo slovenske arheološke stroke. Aktiven je bil v uglednih mednarodnih strokovnih organizacijah, med njimi je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Conseil Permanent svetovnega združenja UISPP.

Piščal iz jame Divje babe I[uredi | uredi kodo]

V zvezi z najdbo piščali v jami Divje babe I zagovarja Brodar tezo, ki pravi, da je piščal delo sodobnega človeka, saj naj neandertalec še ne bi bil zmožen izdelovanja glasbil. Če je teza pravilna, bi to pomenilo, da so bile izvedene radiometrične datacije napačne in da Slovenci nimamo najstarejšega ohranjenega glasbila na svetu, zato mu številni (predvsem slovenski) znanstveniki oporekajo.

Temeljna dela[uredi | uredi kodo]

Crvena stijena, Mokriška jama - nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji, Potočka zijalka - visokogorska postaja aurignacienskih lovcev (s S. Brodarjem) idr.

Viri[uredi | uredi kodo]