Boris Kalin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boris Kalin
Boris Kalin.jpg  *
Rojstvo 24. junij 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Nova Gorica
Smrt 22. maj 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic kipar

Boris Kalin [bóris kalín], slovenski kipar, * 24. junij 1905, Solkan, † 22. maj 1975, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću.

Med letoma 1945 in 1970 je bil profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen.

Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina

Dela[uredi | uredi kodo]

Med njegovimi javnimi deli velja izpostaviti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in Spomenik talcem v Gramozni jami v Ljubljani, Spomenik pionirjem v Tivoliju, kip Primoža Trubarja v Celju, kip Petnajstletna in Portret Maršala Tita, za katera je leta 1947 in 1948 dobil Prešernovo nagrado. Leta 1950 je še enkrat dobil Prešernovo nagrado, tokrat za Spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki. Ustvaril je tudi kipe slavistov Rajka Nahtigala, Borisa Kidriča in Frana Ramovša, ki od leta 1961 stojijo pred Narodno in univerzitetno knjižnico.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Krušić, Marjan; Skoberne, Peter; Zupan, Gojko; Gosar, Anton; Jeršič, Matjaž; Mikuž, Janez; Jeklic, Suzana; Kaufman, Marija; Bitenc, Polona; Knific, Timotej (2006). Slovenija, turistični vodnik. Mladinska knjiga. str. 136.