France Koblar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
France Koblar
France Koblar.jpg

France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v revni kovaški družini. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Nato je na Dunaju študiral slavistiko in latinščino. Leta 1921 je diplomiral iz slavistike, 1923 pa še iz latinščine. Doktorski naslov je dosegel leta 1941 z disertacijo o Ketteju. V letih 1919–1946 je bil profesor, sprva na drugi realni državni gimnaziji na ljubljanskih Poljanah in na drugih šolah.

Bil je književni kritik, esejist in dolgoletni gimnazijski profesor. Posvečal se je kritiki in publicistiki. Prevajal je iz nemščine, hrvaščine in poljščine. V letih 1910 in 1911 je v reviji Dom in svet sodeloval s svojimi pesmimi pod psevdonimom Ksaver, 1911–25 je bil skupaj s Francetom Steletom urednik te revije, 1933-37 pa njen glavni urednik (kot takšen je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji).[1] Bil je profesor na Akademiji za igralsko umetnost, kjer je bil leta 1946 imenovan za rednega profesorja dramaturgije in zgodovinskega gledališča. To delo je opravljal do leta 1970. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, član SAZU. Leta 1972 je postal upravnik inštituta ZRC SAZU. Bil je odbornik, podpredsednik in predsednik Slovenske matice. V letih 1929–32 je delal na Radiu Ljubljana kot dramski in kulturni referent, v letih 1935–1941 pa je bil vodja uprave in programa. Uprizoril je skoraj vso slovensko in velik del svetovne dramatike. Kritično je ocenil izvirno slovensko dramatiko od A. T. Linharta do tedanjega časa. Uredil je in s kritičnimi komentarji opremil zbrana dela Jožeta Cvelbarja, Dragotina Ketteja, Simona Gregorčiča, Josipa Stritarja, Franceta Bevka, Frana Saleškega Finžgarja, Ivana Preglja in Izidorja Cankarja. O Simonu Gregorčiču je leta 1962 napisal biografsko monografijo. Bil je dejaven član uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. V Železnikih se je v okviru Prosvetnega društva pod njegovim vodstvom oblikovala odlična igralska skupina. Med drugim je napisal dramo Županova Micka v slovstvu in na odru. Smrt je prekinila njegovo pisanje spremne besede k izdaji Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca.

Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado: leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike in leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Po smrti je prejel še Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja slovstvene zgodovine in teatrologije. V letu 1976 je postal prvi častni meščan Železnikov. Na Racovniku je na hiši, v kateri je živel v letih 1898–1912, spominska plošča v njegov spomin. Ob stoletnici njegovega rojstva je izšel Koblarjev zbornik, v katerem so prispevki s kolokvija o osebnosti in delu prof. Franceta Koblarja. Po njem je imenovana tudi ulica v Ljubljani.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Celoten opus obsega preko 1000 enot, kar priča o avtorjevi vsestranskosti:

  • Po dvanajstih letih: Ljudska igra v štirih dejanjih. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1923. (COBISS)
  • Starejša slovenska drama. Ljubljana: DZS, 1951. (COBISS)
  • Novejša slovenska drama. Ljubljana: DZS, 1954. (COBISS)
  • Simon Gregorčič: njegov čas, življenje in delo. Ljubljana: Slovenska matica, 1962. (COBISS)
  • Dvajset let slovenske drame. Ljubljana: Slovenska matica, 1965. (COBISS)
  • Zgodovina drame: povzetki iz predavanj (1–5). Ljubljana, 1965–71. (COBISS)
  • F. S. Finžgar. Razmišljanja in pričevanja ob stoletnici rojstva. Spremna beseda h knjigi F.S.Finžgar Dekla Ančka - Strici. Celje: Mohorjeva družba, 1971. (COBISS)
  • Slovenska dramatika: (1, 2). Ljubljana: Slovenska matica, 1972. (COBISS) (COBISS)
  • Moj obračun. Ljubljana: Slovenska matica, 1976. (COBISS)
  • Neznano Koblarjevo »pismo« Bojanu Stupici. Sodobnost 37/5 (1989). 544–549. (COBISS)
  • Koblarjevo pismo Borisu Ziherlu. Koblarjev zbornik (1990). 76–79. (COBISS)
  • Iz zapuščine Franceta Koblarja, Nova revija 18/209 (1999). 64–170. (COBISS)
  • Delo Ivana Cankarja v »Zadrugi«. Ljubljana, 1941. 58–86. (COBISS)
  • Jernej Levičnik in njegova pesnitev »Katoliška Cerkev«. Slovstveno-zgodovinski prispevek.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]