Hrvaščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hrvaščina
hrvatski
Izgovorjava xř̩ʋaːtskiː
Materni jezik Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Austrija, Srbija, Črna gora in drugje
Število maternih govorcev 5,5 milijonov  (2001–2004)[1]
Jezikovna družina
Pisava latinica (gajica)
Jugoslovanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik Zastava Hrvaške Hrvaška
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Zastava Srbije Srbija (Vojvodina)
Zastava Evrope Evropska unija
Priznani manjšinski jezik Flag of Montenegro.svg Črna gora
Zastava Avstrije Avstrija (na Gradiščanskem)
Zastava Madžarske Madžarska (in županiji Baranja)
Zastava Italije Italija (v Molizeju)
Zastava Romunije Romunija (v Carașova, Lupac)
Regulator Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje (Svet za normo hrvaškega standardnega jezika)
Jezikovne kode
ISO 639-1 hr
ISO 639-2 hrv
ISO 639-3 hrv
Linguasphere del53-AAA-g
Croatian shto dialects in Cro and BiH.PNG
Srbohrvaška narečja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov. Sestavljajo ga tri narečja: štokavsko, kajkavsko in čakavsko. Standardna hrvaščina temelji na novoštokavskem ijekavskem narečju zahodne vrste, z vplivi ostalih dveh narečij, posebno v besedišču. Jezikoslovci trdijo da hrvaški ni ločen jezik, ampak standardna varijanta[4][5] enega policentričnega[6][7] standardnega srbohrvaškega jezika.[8][9]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hrvaščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
  2. ^ "Linguistic Lineage for Croatian". Ethnologue.com. Pridobljeno dne 2010-01-26. 
  3. ^ "Serbo-Croatian". Ethnologue.com. Pridobljeno dne 2010-04-24. 
    The official language of Croatia is Croatian (Serbo-Croatian). [...] The same language is referred to by different names, Serbian (srpski), Serbo-Croat (in Croatia: hrvatsko-srpski), Bosnian (bosanski), based on political and ethnic grounds. [...] the language that used to be officially called Serbo-Croat has gotten several new ethnically and politically based names. Thus, the names Serbian, Croatian, and Bosnian are politically determined and refer to the same language with possible slight variations. ("Croatia: Language Situation", in Encyclopedia of Language and Linguistics, 2 ed., 2006.)
  4. ^ Kordić, Snježana (2003). "Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski". Slavistična revija (Ljubljana) 51 (3): 362. ISSN 0350-6894. (COBISS). 
  5. ^ Gröschel, Bernhard (2009). Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit. Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 (nemščini). München: Lincom Europa. str. 148, 344, 349. ISBN 978-3-929075-79-3. OCLC 428012015. (COBISS). 
  6. ^ Kordić, Snježana (2009). "Policentrični standardni jezik". V: Badurina, Lada; Pranjković, Ivo; Silić, Josip. Jezični varijeteti i nacionalni identiteti. Zagreb: Disput. str. 85–89. ISBN 978-953-260-054-4. OCLC 437306433. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgust 2012. Pridobljeno dne 5. februar 2013. 
  7. ^ Bunčić, Daniel (2008). "Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards". V: Kempgen, Sebastian. Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008. Welt der Slaven. München: Otto Sagner. str. 93. OCLC 238795822. 
  8. ^ Blum, Daniel (2002). Sprache und Politik (nemščini). Würzburg: Ergon. str. 8, 16, 125–126, 134. ISBN 3-89913-253-X. OCLC 51961066. 
  9. ^ Kordić, Snježana (2010). Jezik i nacionalizam. Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. str. 98–108. ISBN 978-953-188-311-5. OCLC 729837512. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julij 2012. Pridobljeno dne 6. maj 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]