Hrvaščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hrvaščina (hrvatski)
Države:	Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, in drugje
Govorni predeli:	Balkanski polotok
Skupaj govorcev:	6.214.643 [1]
Na svetu:	Ni med prvih 100.
Rodovna razvrstitev:	indoevropski  slovanski   južnoslovanski    zahodna veja     hrvaščina
Uradni položaj
Uradni jezik:	Hrvaška  Bosna in Hercegovina  Črna gora Gradiščanska (Avstrija) Caraşova in Caraş-Severin (Romunija) Molise (Italija) Vojvodina (Srbija)
Usklajuje:	Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje (Svet za normo hrvaškega standardnega jezika)
Jezikovni kodi
ISO 639-1	hr
ISO 639-2	hrv
ISO 639-3	hrv

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 4,6 milijona ljudi, predvsem Hrvatov. Sestavljajo ga tri narečja: štokavsko, kajkavsko in čakavsko. Standardna hrvaščina temelji na novoštokavskem ijekavskem narečju zahodne vrste, z vplivi ostalih dveh narečij, posebno v besedišču.

[uredi] Glej tudi

• Gradiščanščina

[uredi] Opombe in sklici

[uredi] Zunanje povezave

• On-line Slovar
• Learn-Croatian.com (v angleščini)

p • p • u Slovanski jeziki praslovanščina † (prajezik) Južnoslovanski Vzhodna veja bolgarščina • makedonščina • stara cerkvena slovanščina † Zahodna veja bosanščina • bunjevaščina • črnogorščina • hrvaščina • slovenščina • srbščina • šokaščina Drugi jeziki srbohrvaščina Vzhodnoslovanski beloruščina • rusinščina • ruščina • ukrajinščina Zahodnoslovanski češčina • kašubščina • lužiška srbščina • poljščina • slovaščina • šlezijščina Izumrli jeziki knaanščina • polabščina • pomorjanščina • slovinščina • stara novgorodščina • staroruščina Osamosvojena narečja bolgarščine: banatska bolgarščina • hrvaščine: gradiščanščina, moliščina • ruščine: sibirska ruščina • slovenščine: prekmurščina, rezijanščina • srbščine: užiščina Umetni jeziki lydnevi • proslava • ruslavsk • slovianski-P • slovio