Torlaščina
| Torlaščina | |
|---|---|
| Торлашки говор; Торлачки говор, Torlački govor | |
| Govorno področje: | Srbija, Makedonija, Kosovo, Bulgarija, Romunija |
| Področje: | v okolici Niša, Kumanova, Medveđe, Prištine in v Transilvaniji, v Karašovi (Caraşova) |
| Jezikovna družina |
Nimamo podatke
indoevropski |
| Jezikovne kode: | |
| ISO 639-1 | nima |
| ISO 639-3 | – |
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлашки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu. Del torlaško govorečih ljudi prebiva tudi v Romuniji, v okolici Karašove, in se imajo za Bolgare. Iz Romunije poznamo tudi neko drugo jezikovno normo, banatsko bolgarščino.Srbi trdijo, da je torlaščina srbsko narečje, Bolgari pa trdijo, da gre za njihovo narečje.
Jezikovne vsebnosti[uredi]
Hrvaška jezikoslovca Milan Rešetar in Dalibor Brozović, pa tudi srbska jezikoslovca Pavle Ivić in Asim Peco so ugotovili, da naj bi bila torlaščina štokavski dialekt.[navedi vir] Po drugi strani pa sta bolgarska jezikoslovca Stojko Stojkov in Rangel Božkov razvila drugačno mnenje, po katerem je torlaščina dialekt bolgarskega jezika. Poglavitni dokaz naj bi bil v tem, da torlaščina podobno kakor bolgarščina in makedonščina ne pozna določnega slovničnega sklona.[navedi vir] Poleg tega glas ć vzhodna torlaščina izgovori kot št, zahodno torlaško narečje pa ga izgovori kot tj ali č, podobno kakor srbščina in hrvaščina.[navedi vir]
Torlaščine niso poučevali in nima knjižnega jezika. Pravoslavni duhovniki so uporabljalo le staro cerkveno slovanščino. Prvi pisni spomenik torlaščine je Temski spomenik iz Temske opatije, nastal v letu 1762. Avtor je Kiril Živkovič, ki je svoj jezik poimenoval za bolgarščino.[navedi vir]
Iz torlaščine je osamosvojila goranščina, ki jo govorijo v Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
