Bosanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bosanščina
bosanski/босански
Izgovorjava bɔ̌sanskiː
Materni jezik Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Črna gora in sosednje regije
Število maternih govorcev 2,5–3,5 milijonov  (2008)[1]
(število je sporno)
Jezikovna družina
Uradni status
Uradni jezik Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Priznani manjšinski jezik Zastava Srbije Srbija
Flag of Montenegro.svg Črna gora
Zastava Makedonije Makedonija
Zastava Kosova Kosovo[a]
Jezikovne kode
ISO 639-1 bs
ISO 639-2 bos
ISO 639-3 bos
Linguasphere del 53-AAA-g
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Bosánščina (izvirno bosanski jezik) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem Bošnjakov v Bosni in Hercegovini in drugod. Bosanski jezik je uradni jezik, poleg srbščine in hrvaščine v Bosni in Hercegovini. Vse tri nacionalne varijante v jezikoslovju veljajo za en jezik.[2][3][4]

Bošnjaki so izvorno govorci nekaterih narečij štokavskega narečja, v glavnem novoštokavskega ikavskega (t. i. bosansko-dalmatinsko narečje) in šćakavsko ijekavskega (t. i. vzhodno-bosansko narečje), ki ga govorijo Bošnjaki in Hrvati, novoštokavskega ijekavskega (t. i. vzhodnohercegovski-krajiški), ki si ga delijo s Srbi, Črnogorci in Hrvati, ter nenovoštokavskega ijekavskega (t. i. zetsko-južnosandžaško narečje), v katerem govorijo Bošnjaki, Črnogorci in Srbi.

Bosanski jezik se piše v latinici in vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot srbščina in hrvaščina.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

a. ^ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, toda Srbija šteje Kosovo še vedno kot del lastnega neodvisnega ozemlja. Kosovo je mednarodno priznalo 106 od 193-tih članic Združenih Narodov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Accredited Language Services: An Outline of Bosnian Language History". Accredited Language Services. Pridobljeno dne 12 August 2012. 
  2. ^ Kordić, Snježana (2005). "I dalje jedan jezik". Sarajevske sveske (Sarajevo) (10): 83–89. ISSN 1512-8539. 
  3. ^ Kafadar, Enisa (2009). "Bosnisch, Kroatisch, Serbisch – Wie spricht man eigentlich in Bosnien-Herzegowina?". V Henn-Memmesheimer, Beate; Franz, Joachim. Die Ordnung des Standard und die Differenzierung der Diskurse; Teil 1. Frankfurt am Main: Peter Lang. str. 103. OCLC 699514676. Pridobljeno dne 2. avgust 2012. 
  4. ^ Kordić, Snježana (2011). "Jezična politika: prosvjećivati ili zamagljivati?". V Gavrić, Saša. Jezička/e politika/e u Bosni i Hercegovini i njemačkom govornom području: zbornik radova predstavljenih na istoimenoj konferenciji održanoj 22. marta 2011. godine u Sarajevu. Sarajevo: Goethe-Institut Bosnien und Herzegowina ; Ambasada Republike Austrije ; Ambasada Švicarske konfederacije. str. 60–66. ISBN 978-9958-1959-0-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marec 2013. Pridobljeno dne 4. maj 2013. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]