Južnoslovanski jeziki

Slovanski jeziki

Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov. Južnoslovanske jezike govori približno 28 milijonov govorcev, pretežno na ozemlju Balkana. Južnoslovanski jeziki se naprej delijo na vzhodno in zahodno vejo.

Južnoslovanski jeziki so od drugih slovanskih jezikov ločeni s pasom nemškega, madžarskega in romunskega jezika.

Prvi pisani južnoslovanski jezik je bila starocerkvenoslovanščina v 9. stoletju. Temeljila naj bi na narečju, ki se je takrat govorilo v okolici Soluna. Kot liturgični jezik se starocerkvenoslovanščina še danes uporablja v ruski pravoslavni cerkvi in v nekaterih južnoslovanskih pravoslavnih cerkvah.

Južnoslovanski jezikovni kontinum:      slovenščina      hrvaščina      bosanščina      črnogorščina      srbščina      makedonščina      bolgarščina

Razvrstitev južnoslovanskih jezikov

indoevropski jeziki

slovanski jeziki (okoli 317 milijonov govorcev)

južnoslovanski jeziki

vzhodna veja južnoslovanskih jezikov

bolgarščina (ok. 8,5 mio. govorcev)

makedonščina (ok. 1,8 mio. govorcev)

starocerkvenoslovanščina †

zahodna veja južnoslovanskih jezikov

bosanščina (ok. 2 mio. govorcev)

črnogorščina (ok. 0,3 mio. govorcev)

hrvaščina (dialekti: čakavščina,kajkavščina,štokavščina) (ok. 6,5 mio. govorcev)

slovenščina (ok. 2 mio. govorcev)

srbščina (ok. 9 mio. govorcev)

Posamezna osamosvojena južnoslovanska narečja

Bolgarska narečja in regionalni jeziki

1. Banatska bolgarščina (ok. 15 tis. govorcev) – govorijo v Romuniji (Transilvanija) in Srbiji (Vojvodina)
2. Besarabska bolgarščina (ok. 200 tis. govorcev) – govorijo v Moldaviji (vzhodna pokrajina) in Ukrajini
3. Šopščina – bolgarska etnična skupina Šopi govorijo v Osrednji Bolgariji

Hrvaška narečja

1. Gradiščanščina (ok. 50-70 tis. govorcec) – govorijo na Madžarskem in v Avstriji. Na Gradiščanskem in v Železni županiji poučni jezik
2. Moliščina (ok. 5000 govorcev) – govorijo v Italiji, v Molizu
3. Krašovanščina – govorijo v Romuniji (Transilvanija)

Slovenska narečja

1. Prekmurščina (ok. 80 tis. govorcev) – v Prekmurju in v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Nekoč to je bil poučni, tiskarni in liturgijski jezik Ogrskih Slovencev
2. Rezijanščina (ok. 1500-3000 govorcev) – v Italiji, v Reziji

Srbska narečja

1. Užiščina (ok. 80 tis.) – v Zahodni Srbiji.

Sporna narečja

Bunjevščina – dve teoriji sta: srbsko ali hrvaško narečje. Bunjevci so rimokatoličani in ali imajo za Hrvate ali za Srbe. V Vojvodini jo govorijo.

Slovanska narečja v Grčiji – v Grški Makedoniji govorijo

Torlaščina – v Bolgariji, Srbiji in v Kosovu jo govorijo, takšno narečje, kakor da se mešata srbski in bolgarski jezik, zato rečijo, da ali srbsko, ali bolgarsko narečje

Šokaščina – sorodnik bunjevščine, tudi katoličani njeni govorci, in ali za Hrvate ali za Srbe imajo.