Arabica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi: Arabica (razločitev)

Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15. do 19. stoletja. V 20. stoletju so bošnjaki nekajkrat poskusili uveljaviti arabico kot tretjo uradno pisavo za srbohrvaški jezik (poleg latinice-gajice in cirilice), vendar jim ni uspelo. Zadnja knjiga v arabici je izšla leta 1941. Arabica sodi v širšo družino pisav, ki so bile izpeljane iz arabske pisave - to družino pisav po navadi poimenujemo s španskim izrazom aljamido ali aljamiado (beri: alhamido, alhamiado).

Arabica je sestavljena iz pristnih arabskih črk in iz posebnih črk za glasove, ki jih arabski jezik ne pozna. Nekatere od posebnih črk so bile v uporabi tudi za pisanje drugih nearabskih jezikov (npr. turščine in perzijščine), nekatere pa so uporabljali samo v Bosni. Dokončno prilagoditev bosanski fonetiki je opravil Mehmed Džemaludin Čaušević ob koncu 19. stoletja. Njegovo verzijo pisave so imenovali tudi matufovica, matufovača ali mektebica.

Prvo tiskano knjigo v arebici s ISBN-om in CIP-om po 72 letih Epohi fonetični misli z Arabci in arebica objavljen v aprilu 2013. v Beogradu (avtor: mr. Aldin ef. Mustafic, založnik: Veliki Crljeni (Darko Babić)). Ta knjiga predstavlja zaključka standardiranja arebice, ki se sklicuje na Čausevićevo različici, in je tudi učbenik za visoko šolstvo. [1]

Arabica
arabica latinica arabica latinica arabica latinica
آ a غ g ۉ o
ب b ح h پ p
ڄ c اٖى i ر r
چ č ي j س s
Arabica ć.gif ć ق k ش š
د d ل l ت t
ج ڵ lj ۆ u
Arabica đ.gif đ م m و v
ئه e ن n ز z
ف f Arabica nj.gif nj ژ ž

Zgornje tabela podaja osnovne oblike črk. Pri pisanju daljših besedil so uprabljali pravila, ki tudi sicer veljajo za arabsko pisavo (povezovanje črk, nedosledno pisanje samoglasnikov ipd.)

Zgled vezanega besedila:

مۉلٖىمۉ سه ته‌بٖى بۉژه = Molimo se tebi, Bože.

Zanimivost: Bosanska arabica ni edini primer pisanja slovanskega jezika z arabskimi črkami. Arabsko pisavo so nekaj časa uporabljali tudi za pisanje beloruščine.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija leksikografskog zavoda, geslo: Arabica. Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb, 1966