Snježana Kordić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Snježana Kordić
Snježana Kordić leta 2010 s knjigo Jezik i nacionalizam
Snježana Kordić leta 2010 s knjigo Jezik i nacionalizam
Rojstvo: 29. oktober 1964 (49 let)
Osijek, Hrvaška
Bivališče: Zastava Hrvaške Hrvaška
Zastava Nemčije Nemčija
Narodnost: Zastava Hrvaške Hrvatica
Področje: lingvistika
Ustanova: Univerza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku
Filozofska fakulteta in Fakulteta političnih znanosti na Univerzi v Zagrebu
Ruhrska univerza v Bochumu
Vestfalska Wilhelmova univerza v Münsteru
Humboldtova univerza v Berlinu
Univerza Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni
Alma mater: Univerza v Osijeku (diploma 1988)
Univerza v Zagrebu (magisterij 1992, doktorat 1993)
Univerza v Münsteru (habilitacija 2002)
Poznan po: knjigi Jezik i nacionalizam

Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, kroatistka in visokoškolska učiteljica, * 1964, Osijek.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Osijeku iz srbohrvaškega jezika in južnoslovanskih književnosti. Prva leta po diplomi je poučevala na Srednji školi v Sisku. Leta 1990 je bila zaposlena kot raziskovalka jezikoslovne kroatistike na Univerzi v Osijeku, leta 1991 pa je začela delati na Katedri za sodobni hrvaški knjižni jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu kot raziskovalka nato kot asistentka. Leta 1991 je tudi predavala na Oddelku za novinarstvo na Fakulteti političnih ved v Zagrebu. Magistrirala je na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1992 iz lingvistike (kroatistike) in leta 1993 doktorirala iz jezikoslovnih znanosti na Univerzi v Zagrebu. Med leti 1993 in 2007 je bila zaposlena na nemških univerzah: kot lektorica na Oddelku za slavistiko Ruhrske univerze v Bochumu, kot docentka na Oddelku za slavistiko in baltistiko Vestfalske Wilhelmove univerze v Münsteru, kot gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko Humboldtove univerze v Berlinu, in kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za primerjalno jezikoslovje, fonetiko in slovansko filologijo Univerze Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni. V Münsteru je leta 2002 na univerzi pridobila habilitacijo za slovansko filologijo.

Objavila je več kot 150 jezikoslovnih del. Težišče njenih raziskav je vezano na področja slovnice, skladnje, lingvistike teksta, pragmatike, korpusnega jezikoslovja, leksikologije in sociolingvistike.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi celoten seznam vseh pubikacija Snježane Kordić

Monografije[uredi | uredi kodo]

Prva knjiga Snježane Kordić Oziralni stavek (v srbohrvaščini Relativna rečenica) 1995.

Učbenik in gramatika[uredi | uredi kodo]

Delo izdano v slovenščini[uredi | uredi kodo]

"Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski". Slavistična revija (Ljubljana) 51 (3): 355–364. 2003. ISSN 0350-6894. (COBISS). 

Recepcija v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Že njena prva monografija o oziralnih stavkih je pozitivno prejeta v slovenskih jezikoslovnih revijah in potem uporabljena za opis oziralnih stavkov v slovenščini.[1] Tudi njena druga monografija o besedami na meji med leksikalnim in slovničnim statusom je imela recepcijo v slovenskem jezikoslovju.[2] Širše od jezikovnih krogih je postala znana po tretjej monografiji o jeziku in nacionalizmu na Hrvaškem. Ob knjigi je podala več kot trideset intervjujev v medijih. Na stotine avtorjev so pisali o tej knjigi. Mediji v Sloveniji so povedali o knjigi:

Knjiga Jezik i nacionalizam, ki jo je izdala založba Durieux, je takoj vzbudila veliko pozornosti, predvsem s tezo, da Hrvati, Srbi, Bošnjaki in Črnogorci ne govorijo različnih jezikov, ampak “standardne variante istega jezika”.
 
Delo[3]
Sama še meni, da so lektorji na Hrvaškem postali cenzorji, saj nikjer v tujini ne pomnijo primera, da bi lektorji vršili odstrel besed, ki so na seznamu neprimernih besed.
 
24ur.com[4]
Ameriški diplomati so torej prišli do istega sklepa, ki ga zastopa tudi hrvaška lingvistka Snježana Kordić. V svoji knjigi Jezik in nacionalizem namreč trdi, da je pravica do jezika na prostoru nekdanjih jugoslovanskih republik postala opravičilo za ekstremni nacionalizem.
 
Mladina[5]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Cazinkić, Robert (2000). "Oziralni prilastkovi odvisniki". Jezik in slovstvo (Ljubljana) 46 (1-2): 29–40. ISSN 0022-6933. (COBISS). 
  2. ^ Zorman, Marina (2003). "Recenzija knjige Snježane Kordić Riječi na granici punoznačnosti". Linguistica (Ljubljana) 43: 168–172. ISSN 0024-3922. (COBISS). 
  3. ^ Čangalović, Ratko (10. decemberja 2010). "Knjiga, ki nasprotuje ustavi". Delo. Pridobljeno dne 2010-12-19. 
  4. ^ M. R (15. avgusta 2010). "Hrvati, Srbi, Črnogorci in Bošnjaki govorijo isti jezik". 24ur.com. Pridobljeno dne 2013-06-23. 
  5. ^ Wette, Tea (20. februarja 2011). "Štiri države, en jezik". Mladina. Pridobljeno dne 2011-05-17. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]