Ivan Tavčar

Ivan Tavčar

Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, odvetnik, politik in časnikar, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.

Življenjepis

Leta 1858 je začel šolanje v enorazrednici v Poljanah. Nato se je leta 1863 vpisal na gimnazijo v Ljubljani, od koder se je zaradi disciplinskih prestopkov moral prepisati na novomeško gimnazijo, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Po koncu gimnazije 1871 se je na dunajski univerzi vpisal na študij prava. Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani in se leta 1877 odpravil v Kranj, kjer se je zaposlil pri dr. Mencingerju. Leta 1880 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Tu je 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od 1911 pa do 1921 je bil tudi ljubljanski župan. Poročen je bil s Franjo Tavčar (rojena Košenini), ki je bila med pomembnejšimi osebnostmi tedanjega slovenskega ženskega gibanja. Tudi zaradi njenih spodbud je bil zelo dejaven v številnih narodnih društvih; med drugim je postal tudi predsednik Kluba slovenskih biciklistov, prve slovenske kolesarske organizacije. V zadnjih letih svojega življenja je opustil javno delovanje zaradi bolezni. V tem času je veliko dni prebil na posestvu na Visokem, kjer je tudi pokopan.

Po njem se danes imenuje več ulic in Osnovna šola Ivana Tavčarja.

Delo

Mladostno obdobje (1863-1875)

Poleg poezije, proze in dramatike je pisal tudi pesmi: Duh slavljanski se je zbudil, Gazela, Jesenske pesmi (Poglej, na polje slana pada; Prepozno), Med gorami, Moj dom, Poldne na deželi, Pomlad, Rože, Slavec, Stari stolp, itd. Njegovo edino odrsko delo je skeč Erazem iz jame. Glavne značilnosti njegovega mladostnega obdobja pa so novele in romani, napisani po zgledu družabno zabavnega pripovedništva nemških pisateljev iz sredine 19. stoletja.

Zrelo obdobje (1876-1893)

Ivan Tavčar, portret Jurija Šubica

Tavčar se je osredotočil predvsem na kmečko in zgodovinsko povest. Na tem sloni tudi njegovo pripovedništvo zrele in pozne dobe.

Značilno za Tavčarja je, da je v zrelih letih pisal zmeraj manj, največja in najboljša dela pa je ustvaril šele v tem času. Izšla so že proti koncu slovenske moderne (1899-1918) , tako da se obdobje med romantiko (1830-1848) in realizmom (19.-20. stoletje) s Tavčarjevim delom podaljša do konca prve svetovne vojne in preživi vrh slovenske moderne pa tudi njenih sodobnikov.

Tavčar je imel poseben slog, ki teži od objektivno razumskega, k bolj subjektivnemu. Podobnega sta v svojih delih uporabljala tudi Josip Jurčič in Janko Kersnik.

Književne prispevke je začel objavljati, ko je bil še študent. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu, v dijaškem lističu Slavec, v Slovanu, v Stritarjevem zvonu, in v Zori . Svojo prvo pripovedko pa je objavil v Slavljanskem jugu pod naslovom Primola leta 1868. Poleg tega pa je pisal tudi za Mohorjevo družbo.

Na svoje knjige se je velikokrat podpisal s psevdonimom Emil Leon.

Slovstvena usmerjenost

Njegovi mladostni spisi (družabno zabavne povesti) so zgrajeni na podlagi romantičnih snovnih, motivnih in idejnih elementov. V obdobju umetniškega pripovedništva je uporabljal realistične motive, zlasti v obravnavi vaškega življenja. Najpomembnejši pa mu je bil romantični nazor o prednosti človekovega duševnega, predvsem čustvenega življenja pred biološkimi in socialnimi zakoni.

Bibliografija

Tavčarjeve povesti I iz leta 1896

Njegovo najpomembnejše delo je Visoška kronika (1919), ki govori o dogajanju v 17. stoletju, v katerem se je končala tridesetletna vojna. S tem delom je dal Slovencem prvi idejno in estetsko izoblikovani roman z višjo duhovno podlago.

Najbolj znana dela:

• Ivan Slavelj (1876) (COBISS)
• Vita vitae meae (1883) (COBISS)
• Mrtva srca (1884) (COBISS)
• Janez Sonce (1885-1886) (COBISS)
• Med gorami - zbirka kratkih pripovedi (1876-1888) (COBISS)
• Grajski pisar (1889) (COBISS)
• 4000 (1891) (COBISS)
• V Zali (1894) (COBISS)
• Izza kongresa (1905-1908) (COBISS)
• Cvetje v jeseni (1917) (COBISS)
• Mlada leta (1917) (COBISS)
• Visoška kronika (1919) (COBISS)

Novele

• Dona Klara (1872) (COBISS)
• Povest v kleti (1872) (COBISS)
• Bolna ljubezen (1874) (COBISS)
• Valovi življenja (1877) (COBISS)
• In vendar -! (1878) (COBISS)
• Soror Pia (1879) (COBISS)
• Antonio Gleđević (1880) (COBISS)
• Čez osem let (1880) (COBISS)
• Gospod Ciril (1880) (COBISS)
• Tat (1880) (COBISS)
• V Karlovcu (1880) (COBISS)

Črtice

• Meine schwester Elisa (1868) (COBISS)
• Nasproti stari palači (1874) (COBISS)
• Gospa Amalija (1875) (COBISS)
• Margareta (1875) (COBISS)
• Prijatelj Radivoj (1877) (COBISS)

Literatura

• Branko Berčič, Mladost Ivana Tavčarja. Razprave in eseji, 16. Ljubljana, 1971; (COBISS)
• Slovenska književnost. Ljubljana, 1982. (COBISS)
• Miran Hladnik, »Visoška kronika« (COBISS)
• Franček Bohanec, Ivan Tavčar (partizanska knjiga). Ljubljana 1985 (COBISS)
• Marja Boršnik, Ivan Tavčar leposlovni ustvarjalec. Založba obzorja 1973 (COBISS)
• Marja Boršnik, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Državna založba Slovenije 1952 (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev
• slovenska književnost
• seznam županov Ljubljane
• seznam realističnih pisateljev

Zunanje povezave

• Omnibus, virtualna knjigarna, dela Ivana Tavčarja
• Ivan Tavčar - Izgubljeni bog
• Seznam: Slovenski mladinski pisatelji
• Wikiverza