Dragotin Lončar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dragotin Lončar

Dragotin Lončar, slovenski zgodovinar, urednik in politik, * 5. november 1876 Brdo pri Lukovici, † 1954, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Lončar je po končani gimnaziji študiral na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je leta 1904 diplomiral. Nato je učil zgodovino in zemljepis v Ljubljani, Kranju in Idriji. Pred prvo svetovno vojno se je pridružil Jugoslovanski socialdemokratski stranki in bil član njenega desnega krila pod vodstvom Albina Prepeluha. Iz stranke je izstopil po združitvi s centralisti, leta 1924 pa je bil med ustanovitelji Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev. Ta se je nato leta 1927 združila s Slovensko kmečko stranko. Po vzpostavitvi kraljeve diktature kralja Aleksandra I. se je Lončar umaknil iz politike. V drugi polovici tridesetih let je bil privrženec politike Vladka Mačka.[1]

Med drugim je bil Lončar ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani ter med leti 1920 in 1947 predsednik Slovenske matice. Nekaj časa je bil tudi ravnatelj I. državne realne gimnazije v Ljubljani. Sodil je v krog vodilnih slovenskih ideologov socializma.

Glavna dela[uredi | uredi kodo]

  • Politično življenje Slovencev (1906), 2. izd. Ljubljana, 1921. e- knjiga na sistory.si
  • Dr. Janez Bleiweis in njegova doba (1910)
  • Slovenci: načrt slovenske socialne zgodovine (1911)
  • Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba [ocena] (1914)
  • Politika in zgodovina : nekoliko odgovorov na dnevna vprašanja (1923)
  • Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (1930)
  • Dragotin Dežman in slovenstvo (1930)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]