Zorko Simčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zorko Simčič
Zorko Simčič 2013.jpg
Rojstvo: 19. november 1921
Maribor
Poznan/a po: književnik

Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist, * 19. november 1921, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Zorko je učiteljišče obiskoval v Mariboru, po okupaciji leta 1941 je šolanje nadaljeval v Ljubljani in ga 1943 uspešno zaključil ter se še istega leta vpisal na Filozofsko fakulteto. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil prevajalec pri angleških zasedbenih silah v Avstriji. Kasneje je odšel v Italijo in bil v različnih priložnostnih službah, med drugim je delal tudi za Radio Trst II, nato je emigriral v Argentino. V Buenos Airesu je delal v zasebnem podjetju in bil istočasno organizator kulturnega življenja pri Slovenski kulturni akciji in urednik revije Meddobje. Po desetih letih je zapustil službo v Buenos Airesu in se preselil v Bariloche, kjer se je preživljal s prodajo spominkov. Leta 1994 se je vrnil v domovino. Pred tem je za roman Človek na obeh straneh stene leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od 5. maja 2006 je izredni član SAZU. Leta 2013 je prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Zorko se je uvljavil že z prvim romanom Prebujenje (1943). Med vojno je izdal še zbirko humoresk in satir Tragedija stoletja (1944) in napisal libreto Krst pri Savici ter dramo Zadnji akord. V rokopisu je ostala drama Oktober. Leta 1946 je za tržaški radio napisal radijsko igro Žalostna pesem, sicer pa je v obdobju, ko je živel v Italiji objavljal v tržaški Mladi setvi ter v publikacijah politične emigracije Meddobje, Glas Slovenske kulturne akcije, Duhovno življenje in drugih.

Pesniško je bil Simčič najuspešnejši v zbirki Korenine večnosti, najizrazitejši pa v kratki prozi in psiholoških novelah iz zdomskega življenja. Njegov roman Človek na obeh straneh stene (1957) sodi med najpomembnejša dela slovenske povojne proze. Zorkovo najbolj dognano dramsko delo je misterij o medvojnih dogodkih v domovini Zgodaj dopolnjena mladost (1967). Napisal pa je tudi dramo Tako dolgi mesec avgust. V besedilu Trije muzikanti ali povratek Lepe Vide je samosvoje obdelal motiv Lepe Vide (1989), za mladino pa je pripravil še Čarovnika začarane doline (1972) in Družino Zabedej (1980).

Zorko je objavil številne članke, eseje in razprave o kulturnih in socialnih vprašanjih, zlasti je pomemben cikel Pripisi k dnevom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001