Zorko Simčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zorko Simčič
Zorko Simčič 2013.jpg
Rojstvo: 19. november 1921
Maribor
Poznan/a po: književnik

Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist, * 19. november 1921, Maribor.

Vsebina

Življenjepis [uredi]

Zorko je učiteljišče obiskoval v Mariboru, po okupaciji leta 1941 je šolanje nadaljeval v Ljubljani in ga 1943 uspešno zaključil ter se še istega leta vpisal na Filozofsko fakulteto. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil prevajalec pri angleških zasedbenih silah v Avstriji. Kasneje je odšel v Italijo in bil v različnih priložnostnih službah, med drugim je delal tudi za Radio Trst II, nato je emigriral v Argentino. V Buenos Airesu je delal v zasebnem podjetju in bil istočasno organizator kulturnega življenja pri Slovenski kulturni akciji in urednik revije Meddobje. Po desetih letih je zapustil službo v Buenos Airesu in se preselil v Bariloche, kjer se je preživljal s prodajo spominkov. Leta 1994 se je vrnil v domovino. Pred tem je za roman Človek na obeh straneh stene leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od 5. maja 2006 je izredni član SAZU. Leta 2013 je prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Literarno delo [uredi]

Zorko se je uvljavil že z prvim romanom Prebujenje (1943). Med vojno je izdal še zbirko humoresk in satir Tragedija stoletja (1944) in napisal libreto Krst pri Savici ter dramo Zadnji akord. V rokopisu je ostala drama Oktober. Leta 1946 je za tržaški radio napisal radijsko igro Žalostna pesem, sicer pa je v obdobju, ko je živel v Italiji objavljal v tržaški Mladi setvi ter v publikacijah politične emigracije Meddobje, Glas Slovenske kulturne akcije, Duhovno življenje in drugih.

Pesniško je bil Simčič najuspešnejši v zbirki Korenine večnosti, najizrazitejši pa v kratki prozi in psiholoških novelah iz zdomskega življenja. Njegov roman Človek na obeh straneh stene (1957) sodi med najpomembnejša dela slovenske povojne proze. Zorkovo najbolj dognano dramsko delo je misterij o medvojnih dogodkih v domovini Zgodaj dopolnjena mladost (1967). Napisal pa je tudi dramo Tako dolgi mesec avgust. V besedilu Trije muzikanti ali povratek Lepe Vide je samosvoje obdelal motiv Lepe Vide (1989), za mladino pa je pripravil še Čarovnika začarane doline (1972) in Družino Zabedej (1980).

Zorko je objavil številne članke, eseje in razprave o kulturnih in socialnih vprašanjih, zlasti je pomemben cikel Pripisi k dnevom.

Glej tudi [uredi]

Viri [uredi]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001


p · p · u · zGlazerjevi nagrajenci
Glazerjeva nagrada
Sergej Vrišer (1987) • Oton Polak (1988) • Bruno Hartman (1989) • Gabrijel Kolbič (1990) • Rudolf Kotnik (1991) • Janko Šetinc (1992) • Milena Muhič (1993) • Zlata Vokač (1994) • Fran Žižek (1995) • Slavko Kores (1996) • Iko Otrin (1997) • Ondina Otta Klasinc (1998) • France Forstnerič (1999) • France Filipič (2000) • Manica Špendal (2001) • Drago Jančar (2002) • Jože Mlinarič (2003) • Rado Pavalec (2004) • Karolina Godič (2005) • Tone Partljič (2006) • Žarko Petan (2007) • Zmago Jeraj (2008) • Meta Gabršek Prosenc (2009) • Emil Baronik (2010)
Glazerjeva listina
Emil Baronik, Anica Veble, Tone Partljič (1987) • Jože Mlinarič, Anton Lešnik, Nada Gaborovič, Stane Jurgec (1988) • France Forstnerič, Minu Kjuder (1989) • Zmago Jeraj, Žarko Petan in Jože Pogačnik, Vlasta Hegedušič (1990) • Tomaž Pandur, Andrej Brvar, KUD Kobanci (1991) • Viktor Gojkovič, Jože Šubic, Mariborski oktet (1992) • Dušan Krnjak, Vili Ravnjak, Skupina Mi (1993) • Breda in Tine Varl, ŽPZ Rotovž, Drama SNG Maribor (1994) • Slavko Kočevar Jug, Minka Veselič, Jože Kovačič (1995) • Brane Šturbej, Ksenija Mišič, Zorko Simčič in Viktor Šest (1996) • Erika Vouk, Bogo Čerin (1997) • Dragica Kovačič, Simon Robinson (1998) • Alojz Svete (1999) • Vlado Novak, Mitja Čander (2000) • Andrej Brvar, Alenka Ribič Laufer (2001) • Primož Premzl, Peter Trnovšek, Tomaž Svete (2002) • Bogdan Čobal, Igor Štromajer, Otrok in knjiga (2003) • Anka Krašna, Petra Vidali, Brigita Pavlič (2004) • Tanja Baronik, Zdenko Kodrič, Samuel Grajfoner (2005) • Anton Bogov, Borut Gombač, Bojan Labovič (2006) • Janja Vidmar, Peter Boštjančič, Sergiu Moga (2007) • Irena Varga, Edward Clug, Dragan Potočnik (2008) • Jernej Ferlež, Karmina Šilec, Godalni kvartet Feguš (2009) • Milada Kalezić, Danica Križanič Müller, Marko Naberšnik (2010)
Janko Glazer • Mestna občina Maribor


Književnost  Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zorko_Simčič&oldid=4040595«