Tone Svetina
 |
|
| Rojstvo: | 15. november 1925 Bled |
|---|---|
| Smrt: | 14. april 1998 Bled |
| Poklic(i): | slovenski pisatelj, partizan, amaterski kipar in zgodovinar |
| Žanr(i): | vojni roman, planinska povest |
| Pomembnejša dela: | Ukana, Stena |
Tone Svetina, slovenski pisatelj, partizan, amaterski kipar in zgodovinar, * 15. november 1925, Bled, † 14. april 1998, Bled.
| “ | Kdor ne pozna poraza,
ne more biti poražen. Tone Svetina |
” |
Vsebina |
Življenje[uredi]
Rodil se je očetu Antonu, lovskemu čuvaju, in materi Marjeti, rojeni Jereb. Osnovno šolo je obiskoval na Bledu v letih 1934–38. Šolanje je od 1938 do 1942 nadaljeval na gimnaziji v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je bil poslan v Francijo; decembra istega leta je iz nemške vojske v Münchnu prebegnil v Slovenijo in se priključil NOV. Postal je partizan Prešernove brigade in borec juršinskega bataljona 31. divizije (v bojih na Gorenjskem in Primorskem). Dvakrat je bil ranjen. Dosegel čin kapetana 1. stopnje, nato pa še čin rezervnega majorja. Bil je priključen enotam Komunistične narodne omladine Jugoslavije (1945–47). Obiskoval je partijsko šolo pri Centralnem komiteju Komunistične partije Slovenije (CK KPS). Od leta 1948 do 1952 je delal na ministrstvu za gospodarstvo kot načelnik personalne službe. Leta 1952 se je poročil in leta 1954 dobil sina Vojka. Žena Vera je pustila službo, mu lektorirala in prepisovala rokopise. Od leta 1952 do 1966 je bil zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu na Bledu, ker je bil vodja organizacijsko-kadrovskega sektorja. Ob delu je obiskoval Srednjo ekonomsko šolo v Kranju, kjer je leta 1958 maturiral in se leta 1958 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani v prvi letnik študija filozofije in pedagogike. Leta 1965 se je invalidsko upokojil. Umrl je leta 1998. Bil je prvi, ki je v svoji knjigi "Ukana" javno spregovoril o pobojih slovenskih domobrancev.
Njegov dom na Bledu je bil posebnost, saj je moral vsak obiskovalec v spominsko knjigo zapisati svoje misli ter vtise[1].
Bil je navdušen lovec in planinec. Med letoma 1970 in 1979 je bil urednik revije Lovec. Prijateljeval je in hodil na lov tudi s Titom ter drugimi visokimi jugoslovanskimi politiki[1].
Delo[uredi]
Njegova dela uvrščamo med realizem. Pisal je dela z lovsko, planinsko (alpinistično) in vojaško tematiko. Značilna zanj so bila dolga, epska dela s številnimi osebami in prizorišči ter več kot 500 stranmi, proti koncu življenja pa je objavil tudi nekaj krajših povesti. Veliko njegovih del je ostalo v zapuščini in nekaj izšlo posthumno.
Svojo literarno pot je začel že med partizani, kjer je napisal tudi nekaj pesmi, jih bral borcem in recitiral na mitingih. Po letu 1945 je v revijah lovec začel objavljati svoja doživetja z lovsko in planinsko tematiko, kasneje je na to temo začel pisati tudi povesti in knjige. Napisal je lovske (planinske) povesti Lovčeva hči (1957; ljubezenska zgodba med socialno neenakim parom po vzoru ljudske pripovedke), Orlovo gnezdo (1963; zbirka ljudskih in planinskih pripovedk), Ugaslo ognjišče (1974; povest o lovcu Florjanu) in v Kraljestvu zlatoroga (2007). Pisal je tudi romane: alpinistični roman Stena (1973), ki je posvečen alpinistu Jožu Čopu, ki je s priletno Pavlo Jesih preplezal triglavsko severno steno (po njem se imenuje Čopov steber), in pisatelju Ivanu Bučerju, in vojne romane Ognjeni plaz (1977; kronika), Volčiči (1980; o otrocih s Kozare) in roman v dveh delih Med nebom in peklom (1982).
Njegovo najpomembnejše, najobsežnejše in najbolj popularno delo je roman Ukana, izdan v petih delih (v letih 1965, 1967, 1969, 1985 in 1987). Ukana (I, II, III )je prvotno bila mišljena kot trilogija. V njej je obravnaval delovanje NOB na Gorenjskem v letih 1943-1945 ter odlomke iz povojne zgodovine. Knjiga je na več mestih kritična do dejanj, storjenih med vojno s strani partizanov, ter obravnava več skritih tem povojne zgodovine (povojni poboji, Goli otok), zato jo je Svetina uspel objaviti predvsem zaradi prijateljstva s tedanjimi visokimi funkcionarji. Delo uvrščajo poleg Kranjčevega Za svetlimi obzorji in Kavčičevih Žrtev med poskuse slovenske epopeje oz. "velikega teksta".[2]
Za roman Ukana je leta 1970 prejel nagrado Prešernovega sklada. Poleg nje je dobil še Kajuhovo nagrado, Prešernovo nagrado Gorenjske, plaketo JLA in plaketo Varnosti SRS.
Ukana je prevedena v več jezikov, med drugim v srbohrvaščino, češčino, ruščino in v odlomkih še v poljščino, predelana v radijsko igro in slikanico, dramatizirana za gledališče in televizijo ter bil med najbolj prodajanimi literarnimi deli v Sloveniji.
Kot posledica iz rednega bralskega uspeha sta izšli nadaljevanji. Ukana IV (1985), ki opisuje povojni socialni razvoj v Sloveniji z drugimi glavnimi osebami, govori o nastanku vojnega romana Ukana, zato ga je avtor podnaslovil kot roman o romanu, dve leti pozneje je izdal še peti del, v kateren osebe iz Ukane pridejo na počitnice.
K tematiki iz romana se je Svetina vračal tudi v svojih publicističnih spisih O boju, porazih in zmagi (1977) in krajših pripovedkah Ljubezen – trojanski konj (1988) ter Črna srna (1991).
Poleg številnih leposlovnih je Svetina napisal tudi eno zgodovinsko knjigo: Rdeči sneg Triglava, kroniko NOB v blejsko-bohinjski kotlini.
Svetina je bil aktiven tudi kot kipar in grafik. Njegove skulpture so iz varjenega železa, predvsem iz drobcev granat ter orožja, in imajo protivojno sporočilo. Je avtor več spomenikov NOB po Sloveniji in nekdanji bivši Jugoslaviji.
Podobno tudi njegove grafike prikazujejo vojne motive. Njegova umetniška dela so pogosto prikazana na naslovnicah njegovih knjig. Svetinova dela so bila razstavljena tudi v njegovi galeriji na Bledu.
Seznam del[uredi]
Prozna dela[uredi]
- Lovčeva hči, 1957
- Orlovo gnezdo, 1963
- Ukana I, 1965
- Ukana II, 1967
- Ukana III, 1969
- Viharniki, 1970
- Poezija upora, 1972
- Stena, 1973
- Ugaslo ognjišče, 1974
- Ognjeni plaz, 1977
- Volčiči, 1980
- Med nebom in peklom I-II, 1982
- Vojna proti vojni, 1982
- Ukana, roman o romanu, 1985
- Ukana V; Enigma Alfa, 1987
- Ljubezen - trojanski konj, 1988,
- Črna srna, 1991
- V kraljestvu zlatoroga: lovske črtice in zgodbe, 2007
- Partizanski zapiski 1943-1945, 2010
Neprozna dela[uredi]
- Rdeči sneg Triglava: Kronika narodnoosvobodilnega boja v blejsko-bohinjski kotlini 1941-1945, 1970
- O boju, porazih in zmagi: razmišljanje ob vojnozgodovinskem romanu Ukana, 1971
- Vojna vojni : kiparstvo Toneta Svetine, 1988
Viri in opombe[uredi]
- ^ 1,0 1,1 Marijan F. Kranjc. Slovenski častniki – književniki, umetniki in znanstveniki. Povzeto 29. decembra 2007.
- ^ Marjan Dolgan. Vprašanje slovenske epopeje ali vélikega teksta. France Bernik & Marjan Dolgan, Slovenska vojna proza, Ljubljana: Slovenska matica, 1988. (COBISS)
- Miran Hladnik: Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti. Gorenjski glas xx. x. 2010.[1]
- Tone Svetina. Gorenjci.si
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Tone Svetina |
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tone Svetina |
- Tone Svetina. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
- Tone Svetina – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
- Kipi Toneta Svetine v Kidričevem
- Diplomske naloge na temo Tone Svetina
- Tone Svetina - nagrobnik Geopedia.si: Tone Svetina
- Tone Svetina - hiša Geopedia.si: Tone Svetina
Glej tudi[uredi]
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih kiparjev
- seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada
