Slikanica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slikanica je zvrst mladinske književnosti, v kateri se večinoma prepletata in dopolnjujeta besedilo in ilustracija. Namenjena je otrokom v predbralnemu in začetnemu bralnemu obdobju. Tradicija slikanic sega v 18. in 19. stoletje. Svetovni razmah je doživela v 20. stoletju, predvsem po drugi svetovni vojni.

Na Slovenskem so prve tekstovno in likovno izvirne slikanice nastale v tridesetih letih 20. stoletja. Pomembnejši avtorji in ilustratorji so Anton Černej, Edo Deržaj, Ksenija Prunk, Ljudmila Prunk in Milko Bambič. Po drugi svetovni vojni pa so začele izhajati v številnih posebnih knjižnih zbirkah in kažejo vse tipološke značilnosti te knjižne zvrsti.

Na Slovenskem se pojavljajo slikanice 3 zahtevnostnih stopenj (leporello, slikanice s kartonskimi listi in slikanice kot prava knjiga s tankimi listi). Tipi slikanic so lahko avtorska in soavtorska slikanica, klasična in aktivizirajoča slikanica ter slikanica brez in z besedilom. Pri slednjih gre za stvarno ali leposlovno besedilo. Stvarna slikanica posreduje vedenje o empiričnem svetu, leposlovna slikanica, ki vsebuje estetsko sporočilo, izbira besedila iz ljudskega pesemskega ali proznega izročila ter iz različnih žanrov in oblik mladinske književnosti (besedila vseh pomembnejših piscev od Frana Levstika dalje). Besedilo stvarne slikanice ponazarjajo likovna ilustracija, tehnična risba ali fotografija, leposlovna slikanica je v najboljših primerih tekstovno-likovno enovito delo. Ilustracije so narejene v različnih tehnikah (risarska, slikarska, grafična), njihov slogovni razpon sega od realizma do modernega poenostavljanja in deformiranja oblik ter do abstraktnih rešitev. Barva je realistična, svobodna ali simbolična. Posebej pomembna izrazna sestavina je pri slikanicah s fantazijskimi besedili. Slikanice s socialno tematiko spremlja črno-bela, kolorirana ali ekspresionistično obarvana risba, vojno tematiko pogosto odslikuje akcijsko in stripovsko zasnovana risba. Posamezni eksperimentalni primerki preoblikujejo slikanico v zloženko ali jo spreminjajo v tekstovno-likovno igro. Vedno več je slikanic, v katerih se kažejo inovativni oblikovalski in stripovski prijemi in ki niso namenjene samo otrokom.

Slovenska slikanica se je uveljavila tudi v svetu, in sicer v koprodukcijskih izdajah ter na mednarodnih knjižnih sejmih in razstavah knjižne ilustracije. Od šestdesetih let dalje je za ilustracije prejela več mednarodnih nagrad (Lidija Osterc, Marlenka Stupica, Marija Lucija Stupica in drugi).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]