Risanka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pod pojmom risanka danes pojmujemo film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju ustvarjajo vtis dogajanja.

Beseda risanka ima sicer različne pomene, ki temeljijo na številnih oblikah vizualne umetnosti in ilustracije. Izraz se je skozi čas razvijal in dopolnjeval. Prvotni pomen je nastal na področju umetnosti, kjer je risanka pomenila izdelavo osnove za umetniško delo, na primer sliko[navedi vir].

V bolj sodobnem smislu je risanka pomenila šaljivo ilustracijo v revijah in časopisih, ki jo danes poznamo tudi pod pojmom karikatura.

Dandanes je izraz risanka uporabljan v širokem področju, vključno z ustvarjalnimi deli za tiskane medije, elektronske medije in seveda animirane filme.

Animirani film ali anime je nastal v začetku 20. stoletja, ko je japonska filmska industrija pričela z eksperimentiranjem s tehnikami animacije, ki so bile takrat raziskane v Franciji, Nemčiji, ZDA in Rusiji. Najstarejša znana risanka je bila ustvarjena leta 1917. Gre za dvominutni posnetek, ko samuraj preizkuša svoj novi meč[navedi vir].

Prve risanke so vrteli v kinematografih, kasneje pa na televiziji. Dandanes so zelo razširjene na videokasetah, DVD-jih in tudi na internetu.

So risanke dobre za otroke?[uredi | uredi kodo]

Otroci so predvsem proaktivna bitja, ki rada nekaj počnejo. Televizija ne nudi nikakršne stimulacije, kot na primer otroško igrišče. Ko torej starši pustijo svoje otroke, da se zabavajo s televizijo, ima to lahko negativne učinke na otrokovo mišljenje.

Znanstvene raziskave[navedi vir] so pokazale, da ob gledanju televizije možganom ni potrebno aktivno razmišljati, temveč slednji le spremljajo dogajanje, ki se odvija pred njimi. Raziskovalci[navedi vir] so primerjali posnetke možgan otrok, ki so gledali risanke in tistih, ki so bili aktivno vključeni v aktivnosti, kot so pogovor, razlaga in proučevanje različnih možnih posledic dogodkov (vzrok - posledica). Zavedati se je torej potrebno, da risanke ne morejo mentalno zaposliti otrok in jih torej lahko uporabimo le občasno, kot sredstvo za krajšanje prostega časa. Pomembno je tudi izbrati primerno vsebino, saj so si otroci sposobni zapomniti izredno veliko količino podatkov. Risanke lahko posledično vplivajo tudi na otrokovo zaznavo sveta in obnašanje v družbi[navedi vir]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]