Humor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Humor je vrsta zabave in oblika človekovega sporazumevanja, katere namen je spraviti ljudi v smeh in jih razvedriti. Pojem humor se nanaša na vrsto zdravstva s telesnimi sokovi antičnih Grkov. Ljudje, ki doživljajo humor in se odzivajo nanj imajo smisel za humor.

Karel Čapek je dejal, da je »Humor najdemokratičnejša človeška navada«.

Humor v književnosti

Humor je bil tako v vezani kot nevezani besedi prisoten že v ljudskem slovstvu, najdemo ga tudi v antični književnosti (pri npr. Arhilohu, Aristofanu, Petroniju), od renesanse naprej pa mu lahko sledimo tudi v delih pomembnejših avtorjev, kot so: Giovanni Boccaccio, François Rabelais, Miguel de Cervantes, Laurence Sterne, Henry Fielding, Charles Dickens, Wilhelm Busch, Mark Twain, Jaroslav Hašek, Mihail Mihajlovič Zoščenko. Na Slovenskem se je humor v prozi sprva pojavil že pri Trubarju, izraziteje pa se kaže nekoliko kasneje v pridigah Janeza Svetokriškega, mestoma je opazen v delih Valentina Vodnika. Med mladoslovenci je humor v svoja dela prvi vključil Janez Trdina, za njim pa Josip Jurčič (Kozlovska sodba v Višnji Gori), Janez Mencinger (parodija na Antona Kodra Cmokavzar in Ušperna), Janko Kersnik in Fran Detela (humoreske). Prvi plodovitejši slovenski humorist je bil Jakob Alešovec (Ljubljanske slike, Kako sem se jaz likal …).

Oblike humorja[uredi | uredi kodo]

Poznamo več oblik humorja v besedi, risbi, liku, maski. Najpogosteje se uporabljajo v govorništvu in pisanju književnih del , kjer so pogoste oblike: