Mate Bekavac, slovenski klarinetist, skladatelj in dirigent, * 14. maj 1977, Ljubljana.
Bekavac velja za vodilnega slovenskega klarinetista, preizkuša se tudi v kompoziciji in dirigiranju. Leta 2005 je Simfoničnem orkestru RTV Slovenija dirigiral Bernsteinov muzikal Wonderful town. Sodeluje z najvidnejšimi svetovnimi glasbenimi imeni in je dobitnik številnih mednarodnih nagrad glasbenih tekmovanj.
Mate Bekavac je začel igrati klarinet z devetimi leti pri profesorju Francu Tržanu in Darku Brleku v Ljubljani in Mariboru. Študij je najprej nadaljeval v Gradcu, kasneje na Mozarteumu v Salzburgu, v New Yorku na sloviti Glasbeni šoli Juilliard, v Parizu na nacionalnem konservatoriju (v razredih Bele Kovácsa, Aloisa Brandhoferja, Charlesa Neidicha in Michela Arrignona). Magistriral je v Salzburgu. Ob koncu študija je od avstrijskega ministrstva za znanost in umetnost prejel nagrado za posebne umetniške dosežke (Würdigungpreis).
Bekavac je dobitnik prvih nagrad na tekmovanjih v Lizboni (1994), Sevilji (1995), Beogradu (1997), bil je edini zmagovalec v New Yorku leta 1994, kot tudi na 7. evrovizijskem tekmovanju v Varšavi istega leta. Kot komorni glasbenik sodeluje s flavtistko Ireno Grafenauer, Kvartetom Tartini, violistom Jurijem Bašmetom, hornistom Radovanom Vlatkovićem, fagotistom M. Turkovićem, ter člani Berlinskih filharmonikov, Bavarskega Radia in Münchenskih filharmonikov. Solistično pa je nastopil z vsemi slovenskimi orkestri, Komornim orkestrom »Franza Liszta« iz Budimpešte, Cappela Istropolitana, Salzburškimi, Münchenskimi, Zagrebškimi in Moskovskimi solisti, orkestrom Frankfurtske opere, orkestroma Saarskega in Portugalskega Radia, orkestrom Philharmonie der Nationen idr. Za glasbeni arhiv Radia Slovenija je snemal s Simfoniki RTV Slovenija in dirigentom Antonom Nanutom, pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenije pa je že izšla njegova samostojna zgoščenka (1997) z nekaterimi temeljnimi klarinetnimi deli (z orkestrom): Mozartov Koncert v A-duru, Debussyjeva Prva rapsodija, Françaixov Koncert in Ante Grginov Concertino. Februarja 2004 je za koncertne dosežke na festivalu Svetovni glasbeni dnevi 2003 in solistične nastope v zadnjih letih bil nagrajenec Prešernovega sklada. Mate je eden prvih varovancev Gallusovega sklada, današnje Ustanove Gallus.
Glej tudi [uredi]
| p · p · u · zPrejemniki nagrade Prešernovega sklada |
|
| 1960. |
|
|
| 1970. |
|
|
| 1980. |
1980: Danilo Benedičič • Evgen Car • Anton Demšar • Karpo Godina • Irena Grafenauer • Niko Grafenauer • Stane Jagodič • Norina Jankovič • Minu Kjuder • Rudolf Kotnik • Tone Partljič • Bogdan Reichenberg • Marjan Rožanc • Dubravka Sambolec • Mira Sardoč • Ati Soss • Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec • Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger • 1981: Janez Albreht • Ljerka Belak • Alenka Gerlovič • Herman Gvardjančič • Janez Hočevar - Rifle • Andrej Inkret • Miša Jelnikar • Silvester Komel • Marko Kravos • Uroš Lajovic • Janez Matičič • Valentin Oman • Milan Pajk • Jože Privšek • Biba Bertok in Marjan Gašperšič • 1982: Danilo Bezlaj • Janez Drozg • Bronislav Fajon • Branko Gombač • Branko Gradišnik • Lidija Kozlovič • Božo Rogelja • Barbara Rot in Božo Rot • Slovenski kvintet trobil ( Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden) • Vinko Tušek • 1983: Ivo Ban • Janez Bermež • Vesna Gaberšček Ilgo • Andrej Kokot • Mojmir Lasan • Branko Madžarevič • Adriana Maraž • Pihalni kvintet RTV Ljubljana ( Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič) • Milan Pogačnik • Peter Ternovšek • 1984: Bine Matoh • Miloš Mlejnik • Boris A. Novak • Franc Novinc • Klavdij Palčič • Edvard Sršen • Tone Stojko • Lane Stranič • Aleš Valič • Marija Vidau • 1985: Stanko Arnold • Jožica Avbelj • Olga Gracelj • Gustav Januš • Zmago Jeraj • Taras Kermauner • Miljenko Licul in Ranko Novak • Rajko Ranfl • Rudi Španzel • Dare Valič • 1986: Mijo Basailović • Dragica Čadež • Karel Jerič • Milan Jesih • Silvij Kobal • Mirko Lipužič • Tomaž Medvešček • Marko Munih • Vlado Novak • Renato Quaglia • 1987: Aleš Berger • Emerik Bernard • Alojz Ihan • Lojze Logar • Berta Meglič • Ivanka Mežan • Eduard Miler • Vladimir Pezdirc • Milko Šparemblek • Fauvel 86 ( Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič) • 1988: Jani Bavčar • Peter Boštjančič • Silva Čušin • Peter Gabrijelčič • Zdenko Huzjan • Niko Košir • Edi Majaron • Uroš Rojko • Ivo Svetina • Lujo Vodopivec • 1989: Emil Baronik • Milan Dekleva • Harald Draušbaher • Veronika Drolc • Maja Haderlap • Franci Slak • Maks Strmčnik • Marija Lucija Stupica • Vito Taufer • Franko Vecchiet
|
|
| 1990. |
|
|
| 2010. |
|
|
| Prejemniki Prešernove nagrade |
|