| Aleš Berger |
| Rojstvo: |
18. september 1946
Ljubljana |
| Poznan/a po: |
književnik, kritik in prevajalec |
Aleš Berger, slovenski pisatelj, prevajalec ter literarni in gledališki kritik, * 18. september 1946, Ljubljana.
Življenje [uredi]
Aleš Berger je leta 1970 v Ljubljani na filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Bil je novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Kot literarni kritik spremlja sodobne tokove, predvsem avantgardno poezijo. Napisal je tudi vrsto gledaliških kritik. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine (mdr. Lautrémont, G. Apollinaire, S,. Beckett, R.Char, R. Queneau, J. Prévert) in španščine (J.L.Borges), prevaja tudi gledališka dela, za vrsto prevodov je prispeval spremne študije. Kot literarni zgodovinar je obravnaval smeri dadaizma in nadrealizma.
Za svoje predvsem prevajalsko delo je prejel več nagrad:
Aleš Berger že dolgo vrsto let zaseda odlično mesto v slovenski kulturi, ki ji je zavezan s svojo kreativno energijo, je zapisala komisija, ki podeljuje Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo na področju založništva, knjigotrštva in bralne kulture. V obrazložitvi nagrade pa so še zapisali: »Kot urednik pri založbi Mladinska knjiga je močno povzdignil in utrdil programski profil in ugled založbe na področju izvirnega in prevodnega leposlovja. Bil je urednik znamenite knjižne zbirke Kondor, ustanovil pa je tudi zbirko Klasiki Kondorja. Po triletni prekinitvi je obudil zbirko svetovne poezije Lirika.«
- Noč bliskov, iz nadrealističnih besedil /uredil, prevedel, spremna beseda/, 1974
- Volja do pesmi, iz sodobne zavzete poezije /uredil in komentiral/, 1978
- Dadaizem, Nadrealizem, študija, 1981
- Gledališki besednjak, gledališka terminologija, 1981
- Pesniški almanah mladih, sourednik, 1982)
- Ogledi in pogledi, izbor gledališke kritike, 1984
- Vitomil Zupan, zbornik, urednik, 1994
- Zagatne zgodbe, kratka proza, 2004
- Zmenki, drama, 2006
Glej tudi [uredi]
Literatura [uredi]
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
Zunanje povezave [uredi]
| p · p · u · zPrejemniki nagrade Prešernovega sklada |
|
| 1960. |
|
|
| 1970. |
|
|
| 1980. |
1980: Danilo Benedičič • Evgen Car • Anton Demšar • Karpo Godina • Irena Grafenauer • Niko Grafenauer • Stane Jagodič • Norina Jankovič • Minu Kjuder • Rudolf Kotnik • Tone Partljič • Bogdan Reichenberg • Marjan Rožanc • Dubravka Sambolec • Mira Sardoč • Ati Soss • Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec • Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger • 1981: Janez Albreht • Ljerka Belak • Alenka Gerlovič • Herman Gvardjančič • Janez Hočevar - Rifle • Andrej Inkret • Miša Jelnikar • Silvester Komel • Marko Kravos • Uroš Lajovic • Janez Matičič • Valentin Oman • Milan Pajk • Jože Privšek • Biba Bertok in Marjan Gašperšič • 1982: Danilo Bezlaj • Janez Drozg • Bronislav Fajon • Branko Gombač • Branko Gradišnik • Lidija Kozlovič • Božo Rogelja • Barbara Rot in Božo Rot • Slovenski kvintet trobil ( Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden) • Vinko Tušek • 1983: Ivo Ban • Janez Bermež • Vesna Gaberšček Ilgo • Andrej Kokot • Mojmir Lasan • Branko Madžarevič • Adriana Maraž • Pihalni kvintet RTV Ljubljana ( Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič) • Milan Pogačnik • Peter Ternovšek • 1984: Bine Matoh • Miloš Mlejnik • Boris A. Novak • Franc Novinc • Klavdij Palčič • Edvard Sršen • Tone Stojko • Lane Stranič • Aleš Valič • Marija Vidau • 1985: Stanko Arnold • Jožica Avbelj • Olga Gracelj • Gustav Januš • Zmago Jeraj • Taras Kermauner • Miljenko Licul in Ranko Novak • Rajko Ranfl • Rudi Španzel • Dare Valič • 1986: Mijo Basailović • Dragica Čadež • Karel Jerič • Milan Jesih • Silvij Kobal • Mirko Lipužič • Tomaž Medvešček • Marko Munih • Vlado Novak • Renato Quaglia • 1987: Aleš Berger • Emerik Bernard • Alojz Ihan • Lojze Logar • Berta Meglič • Ivanka Mežan • Eduard Miler • Vladimir Pezdirc • Milko Šparemblek • Fauvel 86 ( Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič) • 1988: Jani Bavčar • Peter Boštjančič • Silva Čušin • Peter Gabrijelčič • Zdenko Huzjan • Niko Košir • Edi Majaron • Uroš Rojko • Ivo Svetina • Lujo Vodopivec • 1989: Emil Baronik • Milan Dekleva • Harald Draušbaher • Veronika Drolc • Maja Haderlap • Franci Slak • Maks Strmčnik • Marija Lucija Stupica • Vito Taufer • Franko Vecchiet
|
|
| 1990. |
|
|
| 2010. |
|
|
| Prejemniki Prešernove nagrade |
|