Jani Golob

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jani Golob
GolobJani.JPG
Osnovni podatki
Rojstno ime Jani Golob
Rojstvo 18. januar 1948
Ljubljana, Slovenija
(prej FLR Jugoslavija)
Glasbeni slog klasika, pop, jazz, filmska glasba
Poklic skladatelj, aranžer, violinist, pedagog
Glasbilo violina, klavir, bas kitara
Leta delovanja 1972-danes
Povezani
ustvarjalci
Delial
Spletna stran www.dss.si

Jani Golob, slovenski skladatelj, aranžer, violinist in pedagog, * 18. januar 1948, Ljubljana.

Opus Janija Goloba je pogosto na meji resne, zabavne in jazzovske glasbe. Poleg mnogih komornih in orkestralnih del obsega tudi scensko, filmsko, zabavno glasbo ter priložnostno glasbo za različne slovenske oglase, televizijske avize, itd. Golob si kot skladatelj privošči prijetno razkošje neodvisnosti, tudi do trendov sodobne glasbe. Med njegova najpomembnejša dela sodijo Štiri slovenske ljudske pesmi (1979 in 2005), Koncert za violino in orkester (1998), balet Krst pri Savici (1989) in opere Krpanova kobila (1992), Medeja (1999), Ljubezen kapital (2010). Odlikuje ga absolutni posluh.[1]

Njegov mednarodno, lahko rečemo tudi svetovno, najbolj prepoznaven komad (avizo), uradno sicer brez naslova, je tako imenovana »Planica Slow Motion Theme«, instrumentalna glasbena podlaga iz leta 1997, ki jo vse od takrat predvajajo v počasnih posnetkih skokov v Planici. Prav ta melodija ga je izstrelila v orbito slavnih tudi daleč izven meja Slovenije. Po zaslugi vsakoletnih mednarodnih prenosov in posnetkov, ki segajo vse tja od Japonske, Rusije in ZDA, se je glasba zasidrala v srca milijonov gledalcev širom po svetu. Golob in njegov avizo sta izjemno cenjena in popularna predvsem na Poljskem, Skandinaviji, Avstriji itd. Ta komad velja za naslednico Kraljeve Andromede, ki se je med leti 1985-1994 predvajala v počasnih posnetkih v Planici.

Širokemu občinstvu v Sloveniji je najbolj znan po svojem prispevku v zabavni, filmski in televizijski glasbi, za katero je pisal izkjučno glasbo in aranžamaje, medtem ko so mu besedila pisali drugi. Veliko je ustvarjal tudi za film, med najbolj znane pa sodita »Poletje v školjki« (1985) in »Čisto pravi gusar« (1987). Napisal je veliko jinglov za televizijske oglase. Najbolj znan je prav gotovo »Moja dežela« (1986) kot podlaga za »Gostje prihajajo«, osrednji oglas posnet v okviru akcije Slovenija, moja dežela. Med bolj znana dela sodi njegov aranžma pesmi »Sejem želja/Scarborough Fair« (1971), poslovenjene verzije sicer originalne angleške ljudske balade. Nenazadnje je Golob tudi avtor orkestrirane različice Slovenske himne[2], ki jo uporablja slovenski protokol in je izdana na več zgoščenkah. Leta 1973 pa je kot igralec nastopil v celovečernem filmu Ljubezen na odoru.[3]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je v razredih prof. Karla Rupla in Alija Dermelja študiral violino ter leta 1971 diplomiral. Po končanem služenju vojaškega roka se je leta 1972 zaposlil kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Kompozicijo je na ljubljanski Akademiji za glasbo vpisal že leta 1969, v razredu Uroša Kreka pa je diplomiral leta 1977. V okviru kompozicije je sprva deloval pretežno kot aranžer, kasneje je začel skladati tudi avtorsko glasbo. Kot mladenič je bil član skupine »Delial«, pri kateri je igral bas kitaro. Leta 1987 se je zaposlil kot urednik Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija, ves čas pa ga je vodila izjemno plodovita skladateljska dejavnost. Od leta 1992 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

S pedagoško dejavnostjo se je začel ukvarjati v študijskem letu 1990/91, ko je kot docent predaval na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Od leta 1993 deluje ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je sprva poučeval elektroakustiko na oddelku za glasbeno pedagogiko. Hkrati je med letoma 1994 in 2002 poučeval na ljubljanski AGRFT, kot nosilec predmeta oblikovanje zvoka za režiserje in dramaturge. Od študijskega leta 1998/99 dalje je redno zaposlen na Akademiji za glasbo, kjer je od leta 2001 predstojnik oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo, od leta 2007 ima akademski naziv redni profesor. Golob je bil mentor nekaterim vidnejšim glasbenim ustvarjalcem mlajše generacije, kot so Damjan Pobega, Tomaž Pirnat, Gregor Stermecki, Neža Buh (Neisha), Nejc Bečan, Žiga Stanič. V študijskem letu 2004/05 je deloval tudi kot gostujoči profesor na Akademiji za glasbo v Zagrebu.

Kompozicije Janija Goloba izvajajo domala vsi najpomembnejši slovenski ansambli oz. posamezni poustvarjalci, pa tudi pomembni evropski glasbeniki: Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, ljubljanska Opera, Camerata Labacensis, Komorni orkester Slovenske filharmonije, Štatna filharmonija Košice, Orkester Slovenske vojske, Orkester slovenske policije, Big Band RTV Slovenija, Komorni ansambel solistov DSS (KOS), Berlinski simfoniki - ter njihovi dirigenti Anton Kolar, Samo Hubad, Uroš Lajovic, Anton Nanut, Carl Davis, Walter Proost, David de Villiers, En Shao, George Pehlivanian, idr. Solistične parte njegovih skladb so krstno izvedli Irena Grafenauer, Aci Bertoncelj, Primož Novšak, Matej Zupan, Alojz Zupan, Stanko Arnold, Jože Falout, Boštjan Lipovšek, Hinko Haas, Anja Bukovec, Oksana Pečeny, kvartet Tartini, Juvavum Brass, ansambel MD7 in drugi.

J. Golob kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija leta 1978 (desno od dirigenta Sama Hubada)
»Gostje prihajajo« (1986); r. Jaka Judnič; skladba »Moja dežela« avtorjev J. Goloba in D. Velkaverha

Jani Golob je kot kulturni delavec opravljal številne funkcije v javnih zavodih in stanovskih glasbenih društvih. Bil je podpredsednik Glasbene mladine Slovenije, član komisije za vpis v razvid samostojnih umetnikov v kulturi pri Ministrstvu za kulturo RS, predstavnik RTV Slovenije v delovni skupini EBU za glasbo (1992-1998), član mednarodnih žirij na evropskih festivalih, član ekspertne skupine za glasbo pri MOL, član senata Akademije za glasbo ter senata Univerze v Ljubljani (od 2001 dalje), član sveta za visoko šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo in šport, soustanovitelj in predsednik upravnega odbora Slovenskega glasbeno-informacijskega centra SIGIC (od 2004 dalje). Med letoma 2002 in 2006 je bil predsednik[4][5] Društva slovenskih skladateljev.

Njegov sin je slovenski skladatelj Rok Golob.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Je prejemnik mnogih uglednih in prestižnih slovenskih in mednarodnih nagrad na področju tako resne kot zabavne glasbe. Prva priznanja strokovnih javnosti je prejel v 2. polovici 70-ih let; leta 1975, 1976 ter 1980 je prejel zlato plaketo SOKOJa za najboljši aranžma na prireditvi Slovenska popevka, leta 1977 srebrno plaketo mednarodne žirije na Slovenski popevki, leta 1980 pa 2. in 3. nagrado strokovne žirije na Slovenski popevki. Ob zaključku študija na Akademiji za glasbo je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubjani za skladbo »Concertino za veliki orkester«. Za skladbo »Sv. Sintilawdič«  je leta 1978 prejel 3. nagrado prireditve Grand Prix de musique Folklorique de Radio Bratislava. Kot avtor glasbe za oglasni filmček »Gostje prihajajo« (iz akcije »Slovenija, moja dežela«) je leta 1987 na mednarodnem festivalu Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes v Cannesu prejel skupinsko nagrado, na festivalu turističnega filma v Berlinu pa najvišjo nagrado. Župančičevo nagrado je prejel leta 1983, za »Štiri slovenske ljudske pesmi za godala«. V 1980.-ih je prejel dve pomembni priznanji s področja filmske umetnosti: zlato nagrado Metod Badjura na Tednu domačega filma (Celje, 1986), kjer je prejel skupinsko nagrado za nadaljevanko Primož Trubar CF Heretik, dve leti kasneje pa na isti prireditvi še priznanje Metod Badjura za za glasbo v filmih Čisto pravi gusar in Poletje v školjki 2. Za slovenski kulturni prostor najpomembnejša je nagrada Prešernovega sklada za »Koncert za violino in orkester«, ki jo je prejel leta 2000. V letu 2012 je prejel Kozinovo nagrado.[6]

Glasbeni opus[uredi | uredi kodo]

Orkestralna glasba[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov
1977 Concertino za veliki orkester
Nokturno za godalni orkester
1978 Sveti Sintilawdič za godalni orkester
1979 Komorna glasba za orkester
Štiri ljudske pesmi za godala
Vöra bije, sunce mi zahaja za godalni orkester
1980 Uvertura za simfonični orkester
Elegija za krilni rog in godala
1982 Koncertantna glasba za pihalni kvintet in orkester
1984 Svatbeni ples za dva klarineta v B in godala
1985 Mi za mir za godalni orkester (ob 40-letnici OZN)
1988 Rezijski ples za dva rezijska godca in godala
1990 Slovenska rapsodija za simfonični orkester
1992 Koncert za violino, violončelo in orkester
1993 Uvodna glasba za simfonični orkester
Hommage Rahmaninovu za simfonični orkester
1995 Variacije za violino, klavir in orkester
Upanje za simfonični orkester
Cool Voices za godala
1996 Introdukcija za altovski saksofon in godala
Introdukcija za altovski saksofon in saksofonski orkester
1998 Koncert za violino in orkester
Concertino za flavto in godalni orkester
1999 Romanca in humoreska za violino in orkester
Fanfare za pihalni orkester
2000 Concerto grosso za godalni kvartet in pihalni orkester
Nostalgija za dve violi in orkester
Passacaglia za za violino, violo, violončelo in orkester
2001 Koncert za violončelo in godala
2004 Allegro festivo za pihalni orkester
Tri epizode za rog in orkester
2005 The Night Shift za trobilni kvintet in pihalni orkester
Štiri slovenske ljudske pesmi za simfonični orkester
Štiri prekmurske ljudske pesmi za tenor, violino in orkester
2006 Tempered za komorni ansambel in godala
Zlatorog, baletna suita
2008 Zreilo je žito za violino in simfonični orkester
2013 Ko bom tih in dober, pet pesmi Ivana Minattija za igralca in simfonični orkester

Vokalna glasba[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov
1981 Stara Ljubljana, kantata za mladinski pevski zbor, recitatorja in komorni orkester
1981/82 Svobodi za bas, recitatorja, mešani zbor, sintetizator in orkester
1984 Zreilo je žito za alt, okarino, oprekelj, tolkala in godala
Ne ouri ne sejaj za alt in godala
1986 Neznani materi za bas-bariton in godala
1988 Tisti čas, ciklus pesmi za alt in godala
1989 Lovec na ljudi za alt in godala
1995 Quo vadis, Domine za tenor, mešani zbor in orkester z orglami
2004 Vaje v slogu variacije na slovensko ljudsko pesem za mešani zbor in komorni ansambel
2007 Missa in Do za soliste, mešani zbor, orgle in orkester
2009 Pet samospevov na verze Toneta Pavčka

Zborovska glasba[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov
1979 Mesto (besedilo C. P. Cavafy, prevod Mira Mihelič) za mešani zbor
1980 Kata, Katalena za 12 glasov
1988 Mesto, verzija za moški zbor

Glasbeno-scenska dela[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov Opis
1985 Urška in povodni mož balet v šestih slikah
1989 Krst pri Savici balet
1992 Krpanova kobila komična opera v treh dejanjih
1994 Matiček se ženi baletna glasba v treh slikah
1999 Medeja opera
2004 Ivana lutkovno-plesna predstava za odrasle
2010 Ljubezen kapital opera v treh dejanjih

Komorna glasba[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov
1977 Poema za pihalni kvintet
Andante za godalni kvartet
Romanca za violo in klavir
1978 Komorna glasba za 11 inštrumentov
Balada za trobento (krilni rog) in klavir
1979 Capriccio za sopranski saksofon, kontrabas in tolkala
Glasba za fagot in klavir
Skica za flavto in klavir
1980 Passacaglia za klavirski kvartet
1981 Groteska za klarinet in klavir
Dialog za violino in kitaro
Capriccio za trobento in klavir
1982 Tri skladbe za violino in klavir
Igre za kljunasto flavto, violino in violončelo
Glasba za oboo (angleški rog) in harfo
1983 Dve skladbi za violončelo in klavir
Tri skladbe za rog in klavir
Melodija za violončelo in klavir
Glasba za flavto in klavir
Glasba za harmoniko in violončelo
1984 Trio 84' za violino, violo in violončelo
Dialog za flavto in violo
Iz dnevnika padlega partizana za bas, violino, violo, violončelo in klavir
Tri pesmi za bas, violončelo in klavir
1985 Dialogi za dve violini
Sonatina za violino in klavir
Sonata št. 1 za violino in klavir
1986 Sonata št. 2 za violino in klavir
Gozd za rog in orgle
Uvodna glasba za štiri rogove
Tri pesmi za tenor, violino in klavir
1987 Godalni kvartet št. 1
Godalni kvartet št. 2
Koral za orgle in trobilni kvintet
Tri miniature za kontrabas in klavir
Tri pesmi za mezzosopran, violino in kitaro
Monolog za klarinet, tolkala in trak
1988 Tri variacije za violončelo in klavir
1990 Concertino za kitaro in godalni kvartet
Toccata za dva klavirja in tolkala
1991 The Seventh Avenue Blues za violino in klavir
Sonata za violončelo in klavir
1992 Glasba za altovski saksofon in klavir
1993 Bagatela za blokflavto in klavir
Humoreska za klarinet in klavir
Igre za dva violončela in orgle
Tri skladbe za rog, trobento, trombon in klavir
Človek zmaguje ali zgodba neke ozdravitve za pihalni kvintet
Dve bagateli za dve violini, violončelo in orgle
1994 Bagatela za trobento in orgle
Balada za ansambel saksofonov
Igre za violino, kitaro in harmoniko
1995 Godalni kvartet št. 3
1999 Glasba za flavto in klavir
2000 Romanca za violino in klavir
2002 Danubiana za sedem izvajalcev
Passacaglia in Toccata za godalni kvartet
2003 In blue za altovski saksofon, godalni kvartet in kontrabas
Capriccio za violino in klavir
2005 Glasba za flavto in klavir
2006 Invokacija za komorni ansambel
TASF (Moderato assai Ritmico) za trobilni ansambel
Toccata za dva klavirja
2007 Sence za komorni orkester
2008 Koncertantne epizode za violino in komorni orkester
2008-09 Slovenska fantazija za flavto in klavir
2009 Tri bagatele za harfo in komorni orkester
2010 Tri novele za violino in klavir
2012 Sonata št. 3 za violino in klavir
2013 Igre za trobilni ansambel
Sfumato za komorni ansambel

Solistična instrumentalna glasba[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov
1978 Sonatina za violino solo
1979 Valse za klavir
Etuda za tolkala
1981 Preludij za harmoniko
1983 Improvizacija za kontrabas solo
1984 Dve romanci za violončelo solo
1987 Slovenska rapsodija za kitaro
2005 Tri etude za kitaro
2007 Tri skladbe za klavir

Popularna glasba[uredi | uredi kodo]

Film[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov
1983 Dih
1984 Leta odločitve
Veselo gostüvanje (Veselo gostivanje)
1985 Poletje v školjki
1986 Heretik
1987 Čisto pravi gusar
1988 Poletje v školjki 2
Odpadnik
1989 Coprnica Zofka
Nekdo drug
1999 Patriot
2005 Predmestje
2008 Videvanje Van Gogha
2010 Črni bratje

Televizija[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov Opis
1982 Živeti, živeti kratki dok. film
Zmaga kratki dok. film
Slike iz leta 1941 mini TV nadaljevanka
1983 Potovanje modrega lonca kratki risani film
1984 Strici so mi povedali TV nadaljevanka
Kasač kratki dok. film
Kugy TV nadaljevanka
Gorenčev vrag otroška TV nadaljevanka
1986 Primož Trubar TV nanizanka
Slovenija, moja dežela za oglas Gostje prihajajo
1987 Dopust TV film
1988 Bronasti vijak TV nanizanka
1991 Ljubezen po kranjsko TV film
1992 Portret Jožeta Galeta kratki dok. film
1996 Domače obrti na Slovenskem - Krovci kratki dok. TV film
Domače obrti na Slovenskem - Kamnarji in kamnoseki kratki dok. TV film
Domače obrti na Slovenskem - Puškarji kratki dok. TV film
1997 Planica avizo v počasnih posnetkih
Pesem od Ludomorca kratki igrani film
2006 Sejalci svetlobe TV film
Sejalci besed TV film
En dan resnice srednjemetražni film
2011 Slovenci in 1. svetovna vojna dok. serija TVS
2014 Cesarski Trst in Slovenci dok. film v dveh delih; TVS (v produkciji)

Uspešnice[uredi | uredi kodo]

Leto Skladba Izvajalec
1971 Sejem želja (Scarborough Fair) Delial
1985 Prisluhni školjki Black & White
1986 Slovenija, Moja dežela Oto Pestner & Strune
1987 Pustite nam ta svet Simfonični orkester RTV Slovenija & Vlado Kreslin
1997 Planica Slow Motion Theme Jani Golob

Diskografija[uredi | uredi kodo]

  • LP: Jani Golob - pesmi za otroke, 1982 [7]
  • LP: Jani Golob - skladatelj, 1988
  • kaseta: Glasba iz filma Poletje v školjki I. in II., 1986
  • kaseta: Sklicujem zborovanje, šansoni, 1987
  • kaseta: Pusti pevcu peti, Prešernove pesmi, 1991
  • kaseta: Pevca pesem sladka, Prešernove pesmi, 1991
  • dvojna kaseta: Škofjeloški pasijon, 1992
  • CD: Jani Golob - skladatelj, 1994
  • CD: Lepa Vida, glasba iz predstave, 1995
  • CD: Jani Golob - skladatelj, 2004 (Edicije DSS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]