Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milan Dekleva [mílan dekléva], slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist, novinar, urednik, skladatelj in glasbenik * 17. oktober 1946, Ljubljana.
Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je kot urednik na RTV Slovenija, sicer pa je deloval tudi na Radiu Študent, pri časopisnih podjetju Dnevnik in Tribuna ter sodeloval z mnogimi slovenskimi kulturnimi organizacijami. Dekleva je človek mnogih talentov, sicer najbolj poznan kot književnik, predvsem kot avtor lirične poezije (mnoge njegove pesmi so uporabljene kot besedilo zimzelenih slovenskih popevk), pa tudi kot igralec rugbyja (več kot 100 tekem) in kot član slovenske glasbene skupine Salamander (ki so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci, Lado Jakša, Tomaž Pengov, Jerko Novak in drugi). Je tudi skladatelj scenske glasbe.
[uredi] Biografija
Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani. Poznamo ga predvsem kot pesnika, čeprav piše tudi romane in eseje. Svoje prve pesmi je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Za glasbo ga je že kot otroka navdušila mama, ki je bila izvrstna pianistka. Tudi oče je bil predan umetnosti kot slikar samouk in ljubitelj književnosti.
Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko haikujev Mushi mushi (1971), ki so ji sledile številne druge pesniške zbirke, prevodi, drame in odlični eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, med katerimi je ena vidnejših Panični človek (1990). Otrokom pa je znan predvsem po dramskih delih, kot so Magnetni deček (1982), Igra o strašnem volku (1991), Totalka odštekan dan (1992) in Bučka na Broadwayu (1993). Veliko jih je bilo uprizorjenih kot lutkovne ali radijske igre. Njegova mladinska pesniška zbirka Pesmi za lačne sanjavce (1981) je vrhunec slovenske nonsensne poezije. Piše tudi mladinsko prozo. Ob devetnajstih zjutraj (1985) je kratka sodobna pravljica, A so kremšnite nevarne (1997) pa fantastična pripoved o obisku nezemljana Egregorja II. v naši realnosti. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske revije Tribuna, sourednik Radia Študent, sodelavec Študentskega kulturnega centra in član glasbene skupine Salamander.
S prvo pesniško zbirko Mushi mushi (1971) se avtor zavestno odmika ustaljenim poetičnim reformam časa, v kateri je zbirka nastala. S to zbirko, zbirko haikujev, avtor odkriva željo po poenotenju in zlitju „orientalske“ oblike in „evropske“ vsebine. Prvo knjigo otroških pesmi Pesmi za lačne sanjavce (1981) obvladuje pesnikova bleščeča, živa, vsega se dotikajoča fantazija, ki zmore v dveh verzih povezati povsem različne, medsebojno tuje reči. Nato sledi Magnetni deček (1983), v kateri je bistvena doživljajska sestavina navezana na lastno zaljubljenost oziroma prijateljstvo: čustveno stanje in odzivanje drugega. Leta 1989 prejme avtor nagrado Prešernovega sklada za zbirko Zapriseženi prah (1987), v kateri se pojavi pesem kot čista, prosojna „ljubezenska pisava“. V zbirki Odjedanje božjega (1988), za katero je prejel Jenkovo nagrado leta 1991, pesnika zanima razmerje med človekovo dušo in telesom in jih skuša s svojo pesniško govorico zbližati. V nagrajeni zbirki (Župančičeva nagrada) Šepavi soneti (1995), ki je istega leta nastala in bila nagrajena, skuša avtor variirati sonetno obliko in jo uporabiti za nove jezikovno – slogovne prijeme. Leta 1997 se Dekleva z romanom Oko v zraku, ki posega v obdobje slovenskega študentskega gibanja, začasno odmakne od poezije. Istega leta Dekleva napiše še čudovito zbirko esejev o poeziji Gnezda in katedrale (1997), za katero leta 1999 prejme Rožančevo nagrado. Svoje ustvarjanje nadaljuje z romanom Pimlico (1998), ki se prostorsko in časovno navezuje na Oko v zraku (1997). Leta 2003 je avtor prejel Veronikino nagrado za zbirko V živi zob (2003). Novejši esej Dekleve, O trnu in roži (2002), je zagovor poezije, sej je njena vloga, po mnenju avtorja, vse bolj potisnjena na periferijo družbenega dogajanja. Leta 2006 pa je Milan Dekleva prejel Prešernovo nagrado za življenjsko pesniško in pisateljsko delo in Kresnika za roman Zmagoslavje podgan (2005).
[uredi] Primarna bibliografija
- Mushi Mushi, Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna)
- Odjedanje božjega, Ljubljana, Emonica 1988
- Zaprišeženi prah, Ljubljana, Mladinska knjiga 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga)
- Preseženi človek, Ljubljana, Mihelač 1992
- Šepavi soneti, Ljubljana, Mihelač 1995 (zbirka Itaka)
- V živi zob, Ljubljana, Cankarjeva založba 2003
- Oko v zraku (roman), Ljubljana, Mladinska knjiga 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga)
- Pimlico (roman), Ljubljana, Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina)
- Zmagoslavje podgan (roman), Ljubljana, Cankarjeva založba 2005
- Izkušnje z daljavo (kratka proza), Ljubljana, Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga)
[uredi] Knjižne objave za otroke in mladino
[uredi] Dramatika
- Magnetni deček, Ljubljana, Univerzum 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče)
- Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji, Ljubljana, Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder)
- Ob devetnajstih zjutraj, Ljubljana, Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mala slikanica)
- Totalka odštekan dan, Ljubljana, državna založba Slovenije 1992 (zbirka Zapik)
- Bučka na Broadwayu, Ljubljana, državna založba Slovenije 1993 (zbirka Zapik)
- A so kremšnite nevarne, Ljubljana, Mladinska knjiga 1997, (zbirka Zavri)
- Skrivnostno pismo, Ljubljana, Pošta Slovenije in Tehnični muzej Slovenije 2004 (o pošti na Slovenskem)
- Dekleva Milan – Anaximander is measuring (Prevedel: Boris A. Novak, angleščina)
- Dekleva Milan – Cantos ( Prevedla: Dintinjana, Judita Mia, angleščina)
- Dekleva Milan – Engel im Spielzeug (Prevedla: Haderlap Maja, nemščina)
- Dekleva Milan – Odjedanje božjega (Prevedel: Osti Josip, bosanščina)
- Dekleva Milan – Origin of language (Prevedel: Mackinnon Alasdair, angleščina)
- Dekleva Milan – Pleasing are these reveries (Prevedel: Žohar Jože, angleščina)
- Dekleva Milan – Seizing the divine (Prevedel: Mackinnon Alasdair, angleščina)
[uredi] Sekundarna bibliografija
[uredi] Vplivi in povezave
Na Deklevo so vplivali Rilke - Devinske elegije, Soneti na Orfeja, Južni otok (Kajetan Kovič), Vesolje (Gregor Strniša), Črni bik (Dane Zajc), Char, Jimenez, Celan, Trakl, Paz, Borges, Stevens, Alexaindre, Pessoa, Dickinson, Plath, Vodušek, Rožanc, Kocbek, iranska pesnica Forugh Farrakhzad, Pascal
[uredi] Recepcija doma
Pokrajina jezika, po kateri se giblje Milan Dekleva, je ena najbolj razprtih pa tudi najbolj razsežnih na domačem literarnem prizorišču. Poezija gre od leta 1971, ko je iz vrvenja tukajšnjih študentskih gibanj nastal njegov pesniški prvenec Mushi mushi, petnajst zbirk. Kot prozaist je napisal tri romane in dve knjigi kratke proze. Pri dramatiki se je izkazal s šestnajstimi igrami, komedijami, lutkovnimi in radijskimi igrami, glasbenimi komedijami in otroškimi muzikali, celo s političnim kabaretom. Ustvaril pa je tudi dve knjigi esejističnega tipa in dva televizijska scenarija. Za svoje delo je bil na Slovenskem nagrajen že s številnimi nagradami, od tega tudi s Prešernovo nagrado za življenjsko pesniško in pisateljsko delo leta 2006.
[uredi] Recepcija na tujem
Milan Dekleva še ni dobro poznan po Evropi, čeprav so nekatera njegova dela že prevedena v tuje jezike, ga pa dobro poznajo v državah bivše Jugoslavije. Z odpiranjem Slovenije Evropi pa ga svetovno občinstvo zagotovo ne bo prezrlo, saj se lahko s svojimi deli postavi ob bok mnogim že priznanim avtorjem.
- Sledi božjih šapic (izbrane pesmi), Milan Dekleva, Ljubljana, Mladinska knjiga 2007
[uredi] Literatura
- Okusi stavkov, vonji besed (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006
- Poezija je spodmik tal, Borut Pogačnik, Ljubljana: Dnevnik 2001
- Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari, Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija
- Predgovor v Pimlico, Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Unoverze: Študentska založba
- Enciklopedija Slovenije, Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
- Moje delo je čuječnost, Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999
[uredi] Glej tudi
|
Prejemniki nagrade Prešernovega sklada |
|
| 1960. |
|
|
| 1970. |
|
|
| 1980. |
1980: Danilo Benedičič • Evgen Car • Anton Demšar • Karpo Godina • Irena Grafenauer • Niko Grafenauer • Stane Jagodič • Norina Jankovič • Minu Kjuder • Rudolf Kotnik • Tone Partljič • Bogdan Reichenberg • Marjan Rožanc • Dubravka Sambolec • Mira Sardoč • Ati Soss • Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec • Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger • 1981: Janez Albreht • Ljerka Belak • Alenka Gerlovič • Herman Gvardjančič • Janez Hočevar • Andrej Inkret • Miša Jelnikar • Silvester Komel • Marko Kravos • Uroš Lajovic • Janez Matičič • Valentin Oman • Milan Pajk • Jože Privšek • Biba Bertok in Marjan Gašperšič • 1982: Danilo Bezlaj • Janez Drozg • Bronislav Fajon • Branko Gombač • Branko Gradišnik • Lidija Kozlovič • Božo Rogelja • Barbara Rot in Božo Rot • Slovenski kvintet trobil ( Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden) • Vinko Tušek • 1983: Ivo Ban • Janez Bermež • Vesna Gaberšček Ilgo • Andrej Kokot • Mojmir Lasan • Branko Madžarevič • Adriana Maraž • Pihalni kvintet RTV Ljubljana ( Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič) • Milan Pogačnik • Peter Ternovšek • 1984: Bine Matoh • Miloš Mlejnik • Boris A. Novak • Franc Novinc • Klavdij Palčič • Edvard Sršen • Tone Stojko • Lane Stranič • Aleš Valič • Marija Vidau • 1985: Stanko Arnold • Jožica Avbelj • Olga Gracelj • Gustav Januš • Zmago Jeraj • Taras Kermauner • Miljenko Licul in Ranko Novak • Rajko Ranfl • Rudi Španzel • Dare Valič • 1986: Mijo Basailović • Dragica Čadež • Karel Jerič • Milan Jesih • Silvij Kobal • Mirko Lipužič • Tomaž Medvešček • Marko Munih • Vlado Novak • Renato Quaglia • 1987: Aleš Berger • Emerik Bernard • Alojz Ihan • Lojze Logar • Berta Meglič • Ivanka Mežan • Eduard Miler • Vladimir Pezdirc • Milko Šparemblek • Fauvel 86 ( Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič) • 1988: Jani Bavčar • Peter Boštjančič • Silva Čušin • Peter Gabrijelčič • Zdenko Huzjan • Niko Košir • Edi Majaron • Uroš Rojko • Ivo Svetina • Lujo Vodopivec • 1989: Emil Baronik • Milan Dekleva • Harald Draušbaher • Veronika Drolc • Maja Haderlap • Franci Slak • Maks Strmčnik • Marija Lucija Stupica • Vito Taufer • Franko Vecchiet
|
|
| 1990. |
|
|
| 2000. |
|
|
| Prejemniki Prešernove nagrade |
|
|
Župančičevi nagrajenci |
|
1965: Matej Bor, Dragotin Cvetko, Božidar Jakac, Pavle Kalan, Mile Klopčič, Boris Kobe, Gojmir Anton Kos, Ciril Kosmač, Juš Kozak, Niko Kralj, Marija Nablocka, Fani Potokar, Edvard Ravnikar, Milena Emil Medveščak, Tatjana Remškar, Franc Smerdu, Bogdana Stritar, Marko Šlajmer, France Štiglic, Jože Tiran, Dušan Povh, Ciril Cvetko, Edo Mihevc, Mira Mihelič, Duša Počkaj, Radovan Gobec, Stane Sever • 1966: Dejan Bravničar, France Ivanšek, France Jamnik, Ančka Levar, Janez Menart, Karol Pahor • 1967: Lojze Filipič, Mitja Gregorač, Janko Moder, Ivan Mrak, Bert Sotlar, Jože Zupan • 1968: Marjan Lipovšek, Primož Kozak, Miha Maleš, Rapa Šuklje, Metod Jeras, Rudi Kosmač • 1969: Savin Sever, Gabrijel Stupica, Dane Zajc, Slovensko mladinsko gledališče, Aci Bertoncelj • 1970: Lutkovno gledališče Jože Pengov, Peter Božič, Svetozar Križaj, Jože Kregar, Štefan Planinc, Dubravka Tomšič • 1971: Saša Mächting, Marjan Dovjak, Vojko Vidmar, Maruša Berginc, Mile Korun, Andrej Hieng • 1972: Lojze Kovačič, Eksperimentalno gledališče Glej, Eva Novšek-Houška, Kiar Meško, Peter Skalar, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc in Judita Skalar • 1973: Samo Hubad, Matjaž Klopčič, Franc Novinc, Milan Mihelčič, Vitomil Zupan • 1974: Pavel Šivic, Dušan Tršar, Janez Lajovic, Gregor Strniša, Polde Bibič • 1975: Jože Ciuha, Beno Zupančič, Josip Vidmar, Magda Vrhovec, Dušan Moravec • 1976: Stanko Kristl, Mojmir Lasan, Anton Nanut, Nace Šumi, Ciril Zlobec, Marko Šušteršič in Vida Volpi • 1977: Niko Matul, Ivo Petrič, Vida Juvan, Mimi Malenšek, Bogdan Borčič, Ivo Spinčič, Dramska redakcija kulturno-umetniškega programa Televizije Ljubljana • 1978: Uroš Krek, Maja Jarc, Janez Menart, Janez Vipotnik, Stojan Batič, Ksenija Rozman, Avgust Vižintin • 1979: Iva Zupančič, Mestno gledališče ljubljansko, Drago Golob, Akademska folklorna skupina France Marolt, Zdenko Kalin, ustvarjalci knjige Zakladi Slovenije, Pionirska knjižnica, Joža Mahnič • 1980: France Rotar, Uroš Kraigher, Zlata Ognjanovič, Stanko Arnold, Peter Militarov, Štefka Drolc, Alenka Zupan • 1981: Jožica Avbelj, Tomaž Gorjup, Kostadin Kirkov, Nace Simončič, Tinca Stegovec, Alenka Auersperger in Janez Drozg, Uredniški odbor knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev • 1982: France Brenk, Božena Glavak, Niko Goršič, Janez Mesesnel, France Peršin, Braco Rotar, Knjižnica Jožeta Mazovca • 1983: Vida Fakin, Jani Golob, Marjan Loboda, Igor Samobor, Vitomil Zupan, Študentski kulturni center za študentski film • 1984: Nika Juvan Kalan, Tončka Marolt, Pavel Mihelčič, Janez Pirnat, Ivan Puš, Bojan Štih, Jože Žontar • 1985: Drago Bajt, Danilo Benedičič, Milan Butina, Ljudmila Plesničar, Matej Rebolj, Habka Štular s sodelavci: Vera Baloh, Vesna Bučić, Jasna Horvat, Mirko Kambič, Damjan Prelovšek, Borut Rovšnik, Marjetica Simoneti, Andreja Vrišer in Matija Žargi, Franc Zupet-Krištof, Festival Ljubljana • 1986: Ivo Ban, Emerik Bernard, Miloš Bonča, Marjan Drnovšek, Meta Hočevar, Franc Javornik, Lojze Kovačič, Tomaž Lorenz • 1987: Darjan Božič, Branko Grubar, Jože Javoršek, Milan Jesih, Zvonko Čoh in Milan Erić, Branko Miklavc in Tugo Štiglic, Slovenski kvintet trobil, Maja Žvanut • 1988: Jože Hanc, Janez Knez, Marjana Kobe, Jože Lapuh, Janez Pipan, Hanna Preuss, Alenka Železnik in Peter Zupan • 1989: Milan Kleč, Mirko Ramovš, Maksim Sedej mlajši, Igor Skulj, Ansambel Slovenskega mladinskega gledališča, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Lilijana Nedič, Stojan Pelko in Zdenko Vrdlovec, Consortium musicum, Oddelek ljudske revolucije Mestnega muzeja Ljubljana: Taja Čepič, Janez Kos, Irena Kovač, Egon Ravbar • 1990: Jasna Horvat, Mirko Kambič, Silvester Kopriva, Stane Koritnik, Gregor Moder, Pavle Ravnohrib, Bogo Leskovic • 1991: Radko Polič , Jože Fürst, Tugo Šušnik, Andrej Blatnik, Vesna Bučić, Nace Šumi, Koreodrama in Damir Zlatar Frey • 1992: Matija Rozman, Olga Gracelj, Matjaž Pograjc in Betontanc, Galerija Equrna, Boris Cavazza, Brane Mozetič, Alenka Bole-Vrabec, Taja Čepič • 1993: Gledališče Ane Monro, Mirko Cuderman, Jože Slak, Tone Stojko, Slavko Avsenik mlajši, Miha Zadnikar, Antun Poljanič in Orkester Policije, Aleš Burger, Kemal Selmanović, Bojan Adamič • 1994: Olga Grad, Vita Mavrič, Alojz Ajdič, Matjaž Farič, Marko A. Kovačič, Vinko Möderndorfer, Mile Korun • 1995: Draga Potočnjak, Janez Gregorc, Milan Dekleva, Lojze Rozman • 1996: Ksenja Hribar, Andrej Stražišar, Silva Čušin, Janez Kobe • 1997: Božena Glavak, Mirsad Begić, Danilo Benedičič, Kulturno informacijski center Križanke • 1998: Zlatko Šugman, Jože Hudeček, Kulturni dom Španski borci - Moje gledališče, Tomaž Rode, Tone Demšar • 1999: Zoran Kržišnik, Jerica Mrzel, Dare Valič, Pihalni kvintet Slowind • 2000: Janez Bole, Romana Šalehar, Metka Simončič, Blaž Vurnik, Josip Osti • 2001: Mara Kralj, Anica Cevc, Aleš Jan, Trio Luwigana • 2002: Janez Bitenc, Robert Waltl, Regina Križaj-Babačić, Mojca Smerdu • 2003: Zvonimir Cigelič, Uroš Zupan, Miloš Florjančič, Matej Blenkuš, Nevenka Koprivšek • 2004: Maja Sevnik, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Zmago Lenardič, Mestni muzej Ljubljana • 2005: Alojz Srebotnjak, Boris Ostan, Zdenko Huzjan, Mateja Bučar • 2006: Vladimir Kavčič, Mednarodni festival Druga godba, Damjana Černe, Miček Komelj • 2007: Alenka Gerlovič, Polona Juh, Ana Klašnja, Andrej E. Skubic • 2008: Boris Gabršček, Damjan Kozole, Urša Lah, Lidija Sotlar
|
|
| Mestna občina Ljubljana • Slovenska kultura |
|