Berta Bojetu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Berta Bojetu Boeta

Berta Bojetu, tudi Berta Bojetu Boeta,[1] slovenska pesnica, pisateljica in igralka, * 8. februar 1946, Maribor, † 16. marec 1997, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodila se je leta 1946 v mariborski judovski družini[navedi vir]. Po učiteljišču v Ljubljani je študirala najprej slavistiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, potem pa igralstvo na gledališki akademiji (AGRFT). Petnajst let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Poleg tega je igrala tudi v igrah Prizori iz hiše Karlstein, ki je bila narejena po njeni pesniški zbirki, in v De Profundis ter v poetičnih dramskih besedilih Pogovori in Gremo k babici, ki ju je napisala.

Najprej je izdala dve pesniški zbirki, in sicer leta 1979 zbirko Žabon, 1988 pa Besede iz hiše Karlstein. Zatem je izdala romana Filio ni doma (1990) in Ptičja hiša (1995), ki sta napisana v pesniško privzdignjeni in bogato simbolni govorici. Poezija v obeh pesniških zbirkah je predvsem vezana na ljubezen in erotiko, slednja je bolj eksplicitno prikazana v prvi. Sicer pa je njeno umetniško ustvarjanje med seboj vsebinsko, motivno-tematsko in stilno povezano, saj so v obeh pesniških zbirkah motivi, kot so ptice, hiša, spolnost, vojaki, deček, nasilje, oblast, ki jih uporabi tudi v romanih. Tudi glavne osebe, ki se tudi sicer medsebojno prepletajo, so nakazane že v obeh pesniških zbirkah. Pesniška govorica iz zbirk Žabon in Besede iz hiše Karlstein je prenesena v obe prozni deli, v katerih se kaže jezikovna izdelanost in bogata simbolna govorica. Tudi problematika obeh romanov je podobna, saj so v ospredju ženske, problematika čustev, ljubezen, trpljenje, brezizhodnost, kot svetla luč pa se kaže tudi upanje nastopajočih oseb.

Leta 1996 je prejela nagrado kresnik za roman Ptičja hiša.

Maja 2002 je v Mariboru potekal prvi mednarodni simpozij o Berti Bojetu Boeta. Zbornik prispevkov s simpozija je izšel leta 2005, uredila ga je Katja Sturm Schnabl.[2]

Ima sina Klemna Jelinčiča Boeta in hči Apolonijo Bojetu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Boeta je njen priimek v hebrejščini, pisateljica ga je pogosto uporabljala kot dodatek k imenu in priimku.
  2. ^ Katja Sturm Schnabl (ur.): Berta Bojetu Boeta: prvi mednarodni simpozij. Zbornik predavanj. Celovec: Mohorjeva družba. (COBISS)