Berta Bojetu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
Berta Bojetu Boeta
*
Berta Bojetu Boeta
Rojstvo: 8. februar 1946
Maribor
Smrt: 16. marec 1997
Ljubljana
Poklic(i): pesnica, pisateljica in igralka


Berta Bojetu, tudi Berta Bojetu Boeta,[1] slovenska pesnica, pisateljica in igralka, * 8. februar 1946, Maribor, † 16. marec 1997, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je leta 1946 v mariborski judovski družini materi Berti Oberčkal, rojeni Brezovšek in očetu Manuelu Rafanellu Bojeten (Boeta). Po dokončani srednji šoli v Mariboru je v Ljubljani študirala slavistiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, nato nekaj let poučevala, kasneje je vpisala še igralstvo na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo (AGRFT). Pri devetnajstih se je poročila z Viktorjem Trbovškom in rodila hčer Apolonijo Bojetu. Leta 1973 se je poročila še enkrat, z Zmagom Jelinčičem, s katerim sta istega leta dobila sina Klemna Jelinčiča Boeta. Petnajst let je igrala v Lutkovnem gledališču Ljubljana in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, kjer je bila 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovor v hiši Karlstein. Štiri leta kasneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Leta 1995 je napisala in uprizorila igro za otroke Gremo k babici – Osama, istega leta je v Novi reviji izšlo samostojno krajše prozno delo Šira, ki se tematsko navezuje na celoten avtoričin opus. Igrala je še v igri De Profundis ter filmih Prestop (1980), Ljubezen (1984), Ovni in mamuti (1985), Veter v mreži (1989) in Ko zaprem oči (1993).

Maja 2002 je v Mariboru potekal prvi mednarodni simpozij o Berti Bojetu Boeta. Zbornik prispevkov s simpozija je izšel leta 2005, uredila ga je Katja Sturm Schnabl.

Literarno ustvarjanje[uredi | uredi kodo]

Poezijo je od leta 1976 objavljala v Dialogih, Tribuni in Mentorju, kasneje še v Literaturi in Novi reviji. Sledili sta samostojni pesniški zbirki Žabon (1979) in Besede iz hiše Karlstein (1988). Zatem je izdala romana Filio ni doma (1990) in Ptičja hiša (1995), ki sta napisana v pesniško privzdignjeni in bogato simbolni govorici. Med leti 1992 in 1993 je živela v Izraelu in dobila tudi izraelsko državljanstvo. Sin Klemen je po njeni smrti slovenskemu veleposlaništvu v Tel Avivu predal okrog 600 njenih knjig.

Poezija v obeh pesniških zbirkah je predvsem vezana na ljubezen in erotiko. Njeno umetniško ustvarjanje je vsebinsko, motivno-tematsko in stilno povezano, saj so v obeh pesniških zbirkah motivi, kot so ptice, hiša, spolnost, vojaki, deček, nasilje, oblast, ki jih uporabi tudi v romanih. V obe zvrsti z motivi izgnanstva, judovskimi religioznimi predmeti in prazniki vpleta judovsko tradicijo. Pesniška govorica iz zbirk Žabon in Besede iz hiše Karlstein je prenesena v obe prozni deli, v katerih se kaže jezikovna izdelanost in bogata simbolna govorica. Tudi problematika obeh romanov je podobna, saj so v ospredju ženske, problematika čustev, ljubezen, trpljenje, brezizhodnost.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

Proza[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Knjiga Portal:Literatura

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Boeta je njen priimek v hebrejščini, pisateljica ga je pogosto uporabljala kot dodatek k imenu in priimku.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Berta Bojetu Boeta: prvi mednarodni simpozij. Zbornik predavanj. Celovec: Mohorjeva družba, 2005. (COBISS)
  • Helga Glušič: Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. 264–268. (COBISS)