Miha Maleš, slovenski slikar, * 6. januar 1903, Jeranovo pri Kamniku, † 1987.
Študiral je na likovnih akademijah v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je leta 1927 diplomiral.
Življenjepis [uredi]
Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil s seboj kamorkoli je šel. Najprej je obiskoval šolo v Ljubljani, nato v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je dobil svetovljansko širino in pogled v vse smeri likovnega ustvarjanja. Praga je zanj pomenila mnogo več kot konec študija in potrditev njegove usposobljenosti za slikarja in grafika. Praga je v njem prebudila in izoblikovala vse talente, ki so tleli v mladem kmečkem fantu. Vse spodbude, ki jih je tu sprejel, je kasneje na domačih tleh razvijal in spreminjal v delo. Delal je veliko in z velikim veseljem, zanj je bilo to kot igra. V slovensko duhovno življenje je prinesel nekaj duhovne razgibanosti tedanje Prage, popularizacijo umetnosti, sodoben likovni izraz, odlično grafiko, katero je želel dvigniti na raven slikarstva, ilustracijo, ustanovil prvo bibliofilsko založbo, izdajal takrat prvo umetniško revijo - Umetnost od 1936 do 1945, usmerjal je pisanje zanjo in iskal nove pisce, urejal revijo Ilustracija 1929/30, odprl trgovino - Umetniški salon, izdajal umetniške mape, zamenjaval, zbiral ter hranil umetniška dela. Ustvaril je, v sodelovanju z ženo Olgo, eno največjih umetniških zbirk v Sloveniji. Veliko je potoval po Evropi in bil informiran o vseh novostih na področju grafike ter slikarstva. Spremljal je tudi delo svojih sošolcev, prijateljev in znancev in stkal veliko tovarištev. Podobe ki so pritegnile njegovo pozornost z linijo, barvo, občutenjem, vsebino in so bile ubrane z njim, je želel imeti nekje blizu sebe. Tako je ohranil veliko del svoje generacije. Na razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani, je bilo med 3. in 25. septembrom leta 1980 predstavljenih javnosti kar 430 del iz njegove zbirke. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku. Galerija redno pripravlja manjše preglede njegove ustvarjalnosti in del iz njegove zbirke. Na prelomu 2007 - 2008 so razstavljena dela slovenskih ustvarjalcev, od romantike in realizma, impresionizma in do Neodvisnih.
Njegov nečak je slovenski kipar Janez Boljka.
Maleševo delovanje med obema sv. vojnama [uredi]
Od leta 1926 je Miha Maleš sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini, obiskoval je pravzaprav razstave po celi Evropi in tudi drugje po svetu. Razstavljal je v Pragi, Lvovu, Krakovu, Rimu, Zagrebu, Beogradu, Milanu, Parizu, Münchnu, Filadelfiji, Cincinatiju in tudi drugje. Na razstavah so ga kritiki ocenjevali in označili za ekspresionista v črti in fauvista v barvi. Risba je bila pri Malešu vedno odlična, zato so tudi njegove grafike dosegale visoko kvaliteto v njej je vedno tudi opazna igrivost. Likovnim poudarkom grafik je dodal še program upodabljanja pomembnih Slovencev. Slike ki jih je ustvarjal, zlasti krajine so dekorativno učinkovite kot kakšno žlahtno vezenje in gosto tkana tapiserija. Barve, ki jih uporablja so bodisi ubrane, bodisi presunljive.
Malešovo delovanje po drugi sv. vojni [uredi]
Po letu 1945 je bil Miha Maleš dozorel in zgrajen grafik in slikar, vendar nekoliko odrinjen od nove akademije in revij. Njegove risbe, grafike in slike so kvalitetne, vendar se v njih oglašajo tragični toni, kot da so vsa dela obarvana v molu. Kruta vojna je zapustila posledice, ustvarjalec ni želel več spogledovanj z literaturo. V slikah je izginila igrivost, v grafikah veselost, postal je trpek, resen in strog.
Delal je še vedno veliko in od leta 1950 dalje razstavljal na samostojnih razstavah:
- 1950 - Trst, galerija Scorpione
- 1951 - Pariz, Agence Yugoslave d'Information
- 1953 - Heidelberg,
- 1957 - Praga,
- 1957 - Piran, Turistično društvo (se prenaša v Koper, Izolo in Postojno),
- 1957 - Zürich, Galerie Beno
- 1961 - Ženeva, Galerie Connaitre
- 1966 - Maribor, Razstavni salon Rotovž
- 1969 - Praga, Litonêŕice, Olomuc,
- 1970 - Ljubljana, Mestna galerija (Maks Kavčič - Miha Maleš - Lajči Pandur)
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| p · p · u · zŽupančičevi nagrajenci |
|
1965: Matej Bor, Dragotin Cvetko, Božidar Jakac, Pavle Kalan, Mile Klopčič, Boris Kobe, Gojmir Anton Kos, Ciril Kosmač, Juš Kozak, Niko Kralj, Marija Nablocka, Fani Potokar, Edvard Ravnikar, Milena Emil Medveščak, Tatjana Remškar, Franc Smerdu, Bogdana Stritar, Marko Šlajmer, France Štiglic, Jože Tiran, Dušan Povh, Ciril Cvetko, Edo Mihevc, Mira Mihelič, Duša Počkaj, Radovan Gobec, Stane Sever • 1966: Dejan Bravničar, France Ivanšek, France Jamnik, Ančka Levar, Janez Menart, Karol Pahor • 1967: Lojze Filipič, Mitja Gregorač, Janko Moder, Ivan Mrak, Bert Sotlar, Jože Zupan • 1968: Marjan Lipovšek, Primož Kozak, Miha Maleš, Rapa Šuklje, Metod Jeras, Rudi Kosmač • 1969: Savin Sever, Gabrijel Stupica, Dane Zajc, Slovensko mladinsko gledališče, Aci Bertoncelj • 1970: Lutkovno gledališče Jože Pengov, Peter Božič, Svetozar Križaj, Jože Kregar, Štefan Planinc, Dubravka Tomšič • 1971: Saša Mächting, Marjan Dovjak, Vojko Vidmar, Maruša Berginc, Mile Korun, Andrej Hieng • 1972: Lojze Kovačič, Eksperimentalno gledališče Glej, Eva Novšek-Houška, Kiar Meško, Peter Skalar, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc in Judita Skalar • 1973: Samo Hubad, Matjaž Klopčič, Franc Novinc, Milan Mihelčič, Vitomil Zupan • 1974: Pavel Šivic, Dušan Tršar, Janez Lajovic, Gregor Strniša, Polde Bibič • 1975: Jože Ciuha, Beno Zupančič, Josip Vidmar, Magda Vrhovec, Dušan Moravec • 1976: Stanko Kristl, Mojmir Lasan, Anton Nanut, Nace Šumi, Ciril Zlobec, Marko Šušteršič in Vida Volpi • 1977: Niko Matul, Ivo Petrič, Vida Juvan, Mimi Malenšek, Bogdan Borčič, Ivo Spinčič, Dramska redakcija kulturno-umetniškega programa Televizije Ljubljana • 1978: Uroš Krek, Maja Jarc, Janez Menart, Janez Vipotnik, Stojan Batič, Ksenija Rozman, Avgust Vižintin • 1979: Iva Zupančič, Mestno gledališče ljubljansko, Drago Golob, Akademska folklorna skupina France Marolt, Zdenko Kalin, ustvarjalci knjige Zakladi Slovenije, Pionirska knjižnica, Joža Mahnič • 1980: France Rotar, Uroš Kraigher, Zlata Ognjanovič, Stanko Arnold, Peter Militarov, Štefka Drolc, Alenka Zupan • 1981: Jožica Avbelj, Tomaž Gorjup, Kostadin Kirkov, Nace Simončič, Tinca Stegovec, Alenka Auersperger in Janez Drozg, Uredniški odbor knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev • 1982: France Brenk, Božena Glavak, Niko Goršič, Janez Mesesnel, France Peršin, Braco Rotar, Knjižnica Jožeta Mazovca • 1983: Vida Fakin, Jani Golob, Marjan Loboda, Igor Samobor, Vitomil Zupan, Študentski kulturni center za študentski film • 1984: Nika Juvan Kalan, Tončka Marolt, Pavel Mihelčič, Janez Pirnat, Ivan Puš, Bojan Štih, Jože Žontar • 1985: Drago Bajt, Danilo Benedičič, Milan Butina, Ljudmila Plesničar, Matej Rebolj, Habka Štular s sodelavci: Vera Baloh, Vesna Bučić, Jasna Horvat, Mirko Kambič, Damjan Prelovšek, Borut Rovšnik, Marjetica Simoneti, Andreja Vrišer in Matija Žargi, Franc Zupet-Krištof, Festival Ljubljana • 1986: Ivo Ban, Emerik Bernard, Miloš Bonča, Marjan Drnovšek, Meta Hočevar, Franc Javornik, Lojze Kovačič, Tomaž Lorenz • 1987: Darjan Božič, Branko Grubar, Jože Javoršek, Milan Jesih, Zvonko Čoh in Milan Erić, Branko Miklavc in Tugo Štiglic, Slovenski kvintet trobil, Maja Žvanut • 1988: Jože Hanc, Janez Knez, Marjana Kobe, Jože Lapuh, Janez Pipan, Hanna Preuss, Alenka Železnik in Peter Zupan • 1989: Milan Kleč, Mirko Ramovš, Maksim Sedej mlajši, Igor Skulj, Ansambel Slovenskega mladinskega gledališča, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Lilijana Nedič, Stojan Pelko in Zdenko Vrdlovec, Consortium musicum, Oddelek ljudske revolucije Mestnega muzeja Ljubljana: Taja Čepič, Janez Kos, Irena Kovač, Egon Ravbar • 1990: Jasna Horvat, Mirko Kambič, Silvester Kopriva, Stane Koritnik, Gregor Moder, Pavle Ravnohrib, Bogo Leskovic • 1991: Radko Polič , Jože Fürst, Tugo Šušnik, Andrej Blatnik, Vesna Bučić, Nace Šumi, Koreodrama in Damir Zlatar Frey • 1992: Matija Rozman, Olga Gracelj, Matjaž Pograjc in Betontanc, Galerija Equrna, Boris Cavazza, Brane Mozetič, Alenka Bole-Vrabec, Taja Čepič • 1993: Gledališče Ane Monro, Mirko Cuderman, Jože Slak, Tone Stojko, Slavko Avsenik mlajši, Miha Zadnikar, Antun Poljanič in Orkester Policije, Aleš Burger, Kemal Selmanović, Bojan Adamič • 1994: Olga Grad, Vita Mavrič, Alojz Ajdič, Matjaž Farič, Marko A. Kovačič, Vinko Möderndorfer, Mile Korun • 1995: Draga Potočnjak, Janez Gregorc, Milan Dekleva, Lojze Rozman • 1996: Ksenja Hribar, Andrej Stražišar, Silva Čušin, Janez Kobe • 1997: Božena Glavak, Mirsad Begić, Danilo Benedičič, Kulturno informacijski center Križanke • 1998: Zlatko Šugman, Jože Hudeček, Kulturni dom Španski borci - Moje gledališče, Tomaž Rode, Tone Demšar • 1999: Zoran Kržišnik, Jerica Mrzel, Dare Valič, Pihalni kvintet Slowind • 2000: Janez Bole, Romana Šalehar, Metka Simončič, Blaž Vurnik, Josip Osti • 2001: Mara Kralj, Anica Cevc, Aleš Jan, Trio Luwigana • 2002: Janez Bitenc, Robert Waltl, Regina Križaj-Babačić, Mojca Smerdu • 2003: Zvonimir Cigelič, Uroš Zupan, Miloš Florjančič, Matej Blenkuš, Nevenka Koprivšek • 2004: Maja Sevnik, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Zmago Lenardič, Mestni muzej Ljubljana • 2005: Alojz Srebotnjak, Boris Ostan, Zdenko Huzjan, Mateja Bučar • 2006: Vladimir Kavčič, Mednarodni festival Druga godba, Damjana Černe, Miček Komelj • 2007: Alenka Gerlovič, Polona Juh, Ana Klašnja, Andrej E. Skubic • 2008: Boris Gabršček, Damjan Kozole, Urša Lah, Lidija Sotlar • 2009: Miklavž Komelj, Jelka Reichman, Andrej Rozman - Roza, Branko Završan • 2010: Milko Lazar, Vasja Predan, Slavko Pregl, Matjaž Zupančič • 2011: Lojze Lebič, Primož Bezjak, Rosana Hribar, Gregor Luštek, Sadar Vuga arhitekti • 2012: Olga Kacjan, Uroš Rojko, Iztok Kovač, Tobias Putrih
|
|
| Mestna občina Ljubljana • Slovenska kultura |
|