München

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
München

München [mínhen] (slovensko Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske. Po Berlinu in Hamburgu je tretje največje mesto v Nemčiji z okoli 1,4 milijona (leta 2004) prebivalcev. Leži v severnem predgorju Alp, v srednjem toku reke Isar, 48°08′ severno in 11°34′ vzhodno. Mestni moto je »Svetovno mesto s srcem« (»Die Weltstadt mit Herz«).

Monakovo je bavarsko kulturno, industrijsko, gospodarsko, prometno, trgovsko, turistično in športno središče. Je slikovito mesto s stavbami v gotskem, renesančnem, baročnem, klasicističnem in modernem stavbarskem slogu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo ustanovljeno v 12. stoletju, ko naj bi njegov ustanovitelj Henrik Lev mitnico na pomembni solni cesti iz Bad Reichenhalla v Augsburgu pomaknil po reki Isar navzgor do samostanske naselbine München (»pri menihih«). Leta 1255 je München postal prestolnica Bavarske. V 19. stoletju je zaslovel kot evropsko mesto umetnosti in kulture. V mestu se je naglo povečevalo število prebivalcev (s 170.000 leta 1871 na 590.000 leta 1910).

7. novembra 1918 je bila v Münchnu razglašena republika (t.i. novembrska revolucija).

8./9. novembra 1923 je Adolf Hitler z državnim udarom skušal priti na oblast.

30. septembra 1938 so tu sklenili münchenski sporazum o delitvi Češkoslovaške, ki so ga podpisali predsednik britanske vlade Neville Chamberlain, predsednik francoske vlade Edouard Daladier in fašistična diktatorja Adolf Hitler ter Benito Mussolini, zgolj nekaj tednov potem, ko si je Tretji rajh priključil Avstrijo.

Srednjeveško mesto

Leta 1158 je bil München prvič omenjen v listini, podpisani v Augsburgu, zato ta dan štejejo kot osnovanje Münchna. Knez Louis IV. je bil izvoljen za nemškega kralja v letu 1314 in kronan za svetega rimskega cesarja leta 1328. Utrdil je položaj mesta, tako da mu je zagotovil solni monopol – pritekanje dodatnega dohodka. V poznem 15. stoletju je mesto doživelo preporod gotske umetnosti – stara mestna hiša je bila povečana in največja gotska cerkev Frauenkirche je bila zgrajena v le dvajsetih letih.

Prestolnica združene Bavarske

Ko se je Bavarska leta 1506 združila, je München postal njena prestolnica. V 16. stoletju je postal središče nemške protireformacije in renesančne umetnosti. Leta 1632 je med tridesetletno vojno mesto postalo volilna rezidenca, ko je Maksimilijan I. dobil volilno dostojanstvo. Leta 1634 je v mestu vladal kaos, saj je izbruhnila kuga in je pomrla tretjina prebivalcev. Leta 1806 München potane glavno mesto novega Bavarskega kraljestva, z državnim parlamentom in novima nadškofoma Münchna in Freisinga, ki sta prebivala v mestu. Dvajset let kasnjeje je bila tudi univerza Landshut preseljena v München. Mnoge najlepše zgradbe v mestu so bile zgrajene v tem obdobju, med vladanjem prvih treh kraljev. Kasneje so bila leta vladanja princa regenta Lutipolda zaznamovana z izjemno unmetniško in kulturno dejavnostjo v mestu in okolici (Franz von Stuck in Der Blaue Reuter, Di Lasso, Wagner, Mozart).

Od prve do druge svetovne vojne

Po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je postalo življenje v Münchnu zelo težko, saj so zavezniške trgovinske zapore zoper Nemčijo pripeljale do pomanjkanja hrane in goriva. Med francoskimi zračnimi napadi so tri bombe padle na München. Po prvi svetovni vojni je bilo mesto v središču političnih nemirov. Novembra leta 1918, na predvečer prevrata, so Ludwig III. in člani njegove družine pobegnilli iz mesta. Po umoru prvega republikanskega premierja Kurta Eisnerja februarja 1919, je bila razglašena Bavarska sovjetska republika. Komunisti so imeli moč, Lenin jim je poslal brzojav, a je navezo prekinil Freikorps maja 1919. Medtem ko je bila obnovljena republikanska vlada, je München postal leglo političnih skrajnežev, med katerimi sta nacionalni socializem in njegov pripadnik Adolf Hitler stopila v ospredje. Leta 1923 so Hitler in njegovi privrženci izvedli državni udar, da bi zrušili Weimarsko republiko in prevzeli oblast. Udar ni uspel, zato je aretacija Hitlerja začasno paralizirala nacistično stranko, ki ljudem izven Münchna skoraj ni bila znana. Mesto je postalo središče nacistične stranke spet leta 1933, ko so nacionalsocialisti prišli na oblast. Socialistična delavska stranka je v Dachauu, ki je od Münchna oddaljen pičlih 10 kilometrov, osnovala prvo koncentracijsko taborišče.

Gospodarstvo in industrija[uredi | uredi kodo]

München je največje industrijsko središče Bavarske, z več kot 350.000 zaposlenimi. Močno razvite so strojna, avtomobilska (BMW, MAN), kemijska, steklarska, elektrotehniška (Siemens), lesna, prehrambena, pivovarska ter tekstilna industrija s konfekcijo. Monakovo je znano po proizvodnji nimfenburškega porcelana, optičnih instrumentov in instrumentov precizne mehanike.

Kultura in umetnost[uredi | uredi kodo]

Maria

V Münchnu so znane knjižnice (Bayerische Staatsbibliothek, ustanovljena 1558), galerije in muzeji. München je tudi eden od središč nemške filmske industrije.

Izobraževanje in znanost[uredi | uredi kodo]

Mesto ima svojo univerzo, (osnovano 1472 v Ingolstadtu, leta 1800 preseljeno v Landshut, leta 1826 pa v München), tu so tudi znane tehniške, glasbene in druge visoke šole, med njimi Tehniška univerza v Münchnu.

Šport[uredi | uredi kodo]

Leta 1972 so bile v Münchnu XX. olimpijske igre. Dogodek je postal znan predvsem po terorističnem napadu, ko je skupina Arabcev ugrabila in umorila 11 izraelskih športnikov. V mestu delujeta tudi dva večja nogometna kluba: FC Bayern München in TSV 1860 München.

Okolica Münchna[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]