München
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
München [mínhen] (slovensko (starinsko) Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske. Po Berlinu in Hamburgu je tretje največje mesto v Nemčiji s okoli 1,4 milijona (leta 2004) prebivalcev. Leži v severnem predgorju Alp, v srednjem toku reke Isar, 48°08′ severno in 11°34′ vzhodno. Mestni moto je »Svetovno mesto s srcem« (»Die Weltstadt mit Herz«).
München je bavarski kulturni, industrijski, gospodarski, prometni, trgovski, turistični in športni center. Je slikovito mesto s stavbami v gotskem, renesančnem, baročnem, klasicističnem in modernem slogu.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Mesto je bilo ustanovljeno v 12. st., ko naj bi njegov ustanovitelj Henrik Lev mitnico na pomembni solni cesti iz Bad Reichenhalla v Augsburgu pomaknil po reki Isar navzgor do samostanske naselbine München ("pri menihih"). Leta 1255 je München postal prestolnica Bavarske. V 19. stoletju je zaslovel kot evropsko mesto umetnosti in kulture. V mestu se je naglo povečevalo število prebivalcev (s 170.000 leta 1871 na 590.000 leta 1910).
7. novembra 1918 je bila v Münchnu razglašena republika (t.i. Novembrska revolucija).
8. / 9. novembra 1923 je Adolf Hitler poskušal izvesti državni udar in priti na oblast.
30. septembra 1938 so tu sklenili Münchenski sporazum o delitvi Čehoslovaške, ki so ga podpisali predsednik britanske vlade Neville Chamberlain, predsednik francoske vlade Edouard Daladier in fašistična diktatorja Adolf Hitler in Benito Mussolini, zgolj nekaj tednov potem, ko je fašistična Nemčija priključila Avstrijo.
[uredi] Gospodarstvo in industrija
München je največje industrijsko središče Bavarske, z več kot 350.000 zaposlenimi. Močno so razvite strojna, avtomobilska (BMW, MAN), kemijska, steklarska, elektrotehniška (Siemens), lesna, prehrambena, pivovarska ter tekstilna industrija s konfekcijo. Znana je proizvodnja nimfenburškega porcelana, optičnih instrumentov, instrumentov precizne mehanike.
[uredi] Kultura in umetnost
V Münchnu so znane knjižnice (Bayerische Staatsbibliothek, ustanovljena 1558), galerije in muzeji. München je tudi eden od centrov nemške filmske industrije.
[uredi] Izobraževanje in znanost
Mesto ima svojo univerzo, (osnovano 1472 v Ingolstadtu, leta 1800 preseljeno v Landshut, leta 1826 pa v München), tu so znane tehniške, glasbene in druge visoke šole.
[uredi] XX. Olimpijske igre
Leta 1972 so bile v Münchnu XX. Olimpijske igre.
[uredi] Okolica Münchna
[uredi] Zunanje povezave
