Gojmir Anton Kos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gojmir Anton Kos
Gojmir Anton Kos.jpg
Rojstvo 24. januar 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Gorica
Smrt 22. maj 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (74 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic fotograf in slikar


Gojmir Anton Kos, slovenski slikar, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in akademik, * 24. januar 1896, Gorica, † 22. maj 1970, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Gojmir Anton Kos, sin zgodovinarja Franca Kosa je ljudsko šolo in gimnazijo obiskoval v Gorici, kjer je leta 1915 tudi maturiral. Med leti 1915 do 1918 je študiral slikarstvo na dunajski umetnostni akademija pri prof. Bacherju in Schmidtu, zadnji semester pa je končal 1919 na umetnostni šoli v Zagrebu, ko je tam tudi položil profesorski izpit in postal profesor risanja na realni gimnaziji v Ljubljani. Po enoletnem službovanju je bil premeščen na realko, kjer je poučeval do 1923, ko je odšel v Berlin študirat arhitekturo notranjščine k arhitektu J. Krämerju. Obiskal je Severno Nemčijo ter se nato stalno naselil v Ljubljani. Večkrat je obiskal Benetke, 1926 je postal profesor na ljubljanski srednji tehniški šoli.[1] Do 1945 je poučeval risanje na srednjih šolah v Ljubljani. Med leti 1945 do 1962 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je bil tudi rektor; v obdobju od 1948 do 1949 je bil ravnatelj Mestne galerije v Ljubljani. Leta 1949 je postal redni član SAZU. Dvakrta (1947: za olje Dekle s harmoniko in 1950: za olje Avtoportret) je prejel Prešernovo nagrado.[2]

Delo[uredi | uredi kodo]

Kos je slikal kompozicije, portrete, krajine in tihožitja v olju, risal s tušem in ogljem, poznal tehniko freske, oblikoval je plakate, risal ilustracije (Janko Kersnik, mladinska izdaja; Mlados; Dom in svet; Vida Jeraj, Iz Ljubljane čez poljane, dela načrte za vezenine in interiêre. Razstavljal je v Jakopičevem paviljonu 1918, 1920, 1921, 1923, 1924, 1925 (kolektivno); udeležil se je portretne razstave 1925, Ljubljana v jesen 1926, ter razstavljal: v Beogradu 1924; v Klubu mladih v Sarajevu in Pragi 1926, v Berlinu in na Dunaju 1927, Novem Sadu, ter na razstavi Slovenskega modernega slikarstva v Pragi 1927, v Proljetnem salonu v Zagrebu 1922, v Ljubljani 1929, v Londonu 1930, v Beogradu 1931. Bil je član Save, Kluba mladih ter odbornik Narodne galerije v Ljubljani.[1]

Kos je ustvaril veliko portretov in se pečal s kompozicijo, ki je bila težišče njegovega dela. Izhajal je iz dekorativnih principov in si je priboril osebno tehniko, ki kaže dozorelost njegovega slikarskega razvoja.

Glavna dela[uredi | uredi kodo]

  • Lastni portret 1919, ter portreti Vide Novakove 1920, slikarjeve matere, prof. Ozvalda 1921, gospe Šubičeve, M. Dolinarjeve, Petra Grassellija, advokata Maranija (Gorica)
  • kompozicije: Flora, Po kopeli, Piknik, Ob morju; krajine iz Slovenije.
  • Tihožitje s kozolcem (1954)
  • Bil je najpomembnejši slikar monumentalnih kompozicij iz slovenske zgodovine: Boj pri Krškem, Umestitev na Gosposvetskem polju, Prihod Slovencev (1939-1940)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
  2. ^ Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga

Glej tudi[uredi | uredi kodo]