Vida Jeraj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vida Jeraj
Vida Jeraj.jpg

Vida Jeraj (s pravim imenom Franica Vovk), slovenska pesnica, * 31. marec 1875, Bled, Slovenija, † 1. maj 1932, Ljubljana, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskovala v rodnem Bledu in pri uršulinkah v Ljubljani. Leta 1887 je šolanje na ljudski šoli zaključila in se z materjo preselila v Wiener Neustadt - Dunajsko Novo mesto, kjer je do leta 1891 obiskovala meščansko šolo. Istega leta se je vrnila v Ljubljano in začela obiskovati ljubljansko učiteljišče, kjer je šolanje po štirih letih zaključila z odliko.

Po končanem šolanju leta 1895 se je zaposlila kot učiteljica v Zasipu pri Bledu, kasneje pa je službovala še v Ljubnem na Gorenjskem, vse do leta 1901, ko se je poročila z violinistom Karlom Jerajem, članom dunajske dvorne opere. Preselila sta se na Dunaj in imela tri hčere in sina. Leta 1908 ji je umrl sin, kar Jerajeva vse življenje ni mogla preboleti.

Ostale tri hčere pa so sledile umetniški poti staršev. Najstarejša Vida Jeraj, poročena Hribar, je postala violinistka, kasneje ena izmed znanih slovenskih pisateljic, Marija Mara Jeraj, poročena Kralj, je postala slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk, najmlajša od hčera Karola Oli Jeraj pa čelistka.

Delo[uredi | uredi kodo]

Delo učiteljice je opravljala od leta 1885 do leta 1901, v tem obdobju se je posvečala predvsem poeziji. Začela je objavljati svoje pesmi pod različnimi psevdonimi: Radica Bleška, Viola, Zora in Vida.

Prve njene pesmi so bile objavljene v dijaškem mesečniku Vesna, pozneje pa še v Slovenki. Od leta 1897 je svoje pesmi objavljala v Ljubljanskem zvonu, Vrtcu, Zvončku, Angeljčku, Domačem prijatelju in Ženskem svetu.

Leta 1908 je izdala svojo prvo zbirko Pesmi. Njena druga zbirka pesmi Iz Ljubljane čez poljane je izšla leta 1921 in je namenjena predvsem otrokom.

Ustvarila je otroško igrico v verzih Desetnica (1919), ki jo je kasneje uglasbil njen mož Karel Jeraj.

Vplivi[uredi | uredi kodo]

Vida Jeraj na ljubljanski razstavi psov s svojim ruskim hrtom

Sodelovala je z Antonom Aškerc, Ivanom Cankarjem, Ivanom Prijateljem in Josipom Murnom Aleksandrovim. Aškerc jo je usmerjal v realizem, modernisti pa v osebno izpoved. Njene opisne, razpoloženjske in ljubezenske pesmi so bile blizu dekadenci in simbolizmu. Ti dve smeri sta vplivali na razvoj njene osebnosti.

Poleg poezije je pisala tudi epigrame. Z možem Karlom Jerajem sta ustvarila tudi vrsto skladb za zbore in soliste.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • Zbirka: Pesmi. Ljubljana: L. Schwentner, 1908. (COBISS)
  • Zbirka pesmi za otroke: Iz Ljubljane čez poljane. Ljubljana: Slovenska matica, 1921. (COBISS)

Notno gradivo - besedila[uredi | uredi kodo]

  • Nocturno (1900); skladatelj: Karol Hoffmeister; pisec besedila za pesmi: Vida Jeraj
  • Dneva nam pripelji žar, sirotina pesem, mešan zbor (1901); skladatelj: Karel Javoršek; pisec besedila za pesmi: Simon Gregorčič, Vida Jeraj
  • Otroške pesmi (1907); skladatelj: Emil Adamič; pisec besedila za pesmi: Vida Jeraj (COBISS)
  • Vasovavci (1912); skladatelj: Adolf Gröbming; pisec besedila za pesmi: Vida Jeraj
  • Ne vprašuj me -- pesem za sopran in klavir (1914); skladatelj: Karel Jeraj; pisec besedila za pesmi: Vida Jeraj
  • Kaj mi krajšalo je čase (1914); skladatelj: Karel Jeraj; pisec besedila za pesmi: Vida Jeraj
  • Jesenska pesem pesem za srednji glas in klavir (1914); skladatelj: Karel Jeraj; pisec besedila za pesmi: Vida Jeraj

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]