Fran Saleški Finžgar
| Fran Saleški Finžgar | |
|---|---|
 |
|
| Rojstvo: | 9. februar 1871 Doslavče |
| Smrt: | 2. junij 1962 Ljubljana |
| Poznan/a po: | pisatelj, dramatik |
| Poklic: | duhovnik |
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec, * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji.
Vsebina |
[uredi] Življenje
Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so bile potem v njegovem življenju še velikokrat prisotne. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, Sori in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo pri Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik (ob potoku Gradaščica). Ulica, ob kateri stoji hiša, se danes imenuje Finžgarjeva ulica.
[uredi] Delo
Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, kar je kasneje opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem s podnaslovom Povest davnih dedov (1906-1907) je prikazal spopadanje med Slovani (v delu so imenovani Sloveni) in Bizantinci. Ima napeto in razširjeno zgodbo, ki naj bi spodbujala narod. Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge.
V ljudskih povestih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti (povesti Strici, Dekla Ančka, Beli ženin), prav tako v ljudskih igrah Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja. Spomine na mladost je predstavil v delu Leta mojega popotovanja (1957). Pisal je tudi za mladino (Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca).
Bil je urednik Mladike in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
[uredi] Viri in literatura
- Jože Šifrer: Znameniti Slovenci: Franc Saleški Finžgar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.
[uredi] Glej tudi
- Finžgarjeva rojstna hiša
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- slovenska književnost
- seznam častnih meščanov Ljubljane
- seznam slovenskih duhovnikov
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih urednikov
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Fran Saleški Finžgar |
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Fran Saleški Finžgar |
- »Fran Saleški Finžgar«. V: Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
- Omnibus, virtualna knjigarna, dela Frana Saleškega Finžgarja
- http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=241
- http://www.dogaja.se/opis/fran_saleski_finzgar/10024
|
|||||||||||||||||||||||||||||
- Rojeni leta 1871
- Umrli leta 1962
- Slovenski dramatiki
- Slovenski rimskokatoliški duhovniki
- Slovenski pisatelji
- Slovenski prevajalci
- Slovenski akademiki
- Častni meščani Ljubljane
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Slovenski uredniki
- Prešernovi nagrajenci
- Levstikovi nagrajenci
- Pokopani na Žalah, Ljubljana
- Fran Saleški Finžgar
