Milko Matičetov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Milko Matičetov, slovenski etnolog, * 10. september 1919, Kopriva na Krasu.


Vsebina

Življenje [uredi]

Rodil se je 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. 1929. je bil vpisan na gimnazijo v Koper in 1930. prepisan v Gorico. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v Padovi (1938-1943). Doktoriral je s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (1955). Po drugi svetovni vojni se je najprej zaposlil kot kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v Ljubljani, od leta 1952 do upokojitve - 1985 - pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU. Tu je bil leta 1975 imenovan za upravnika Inštituta. Osnoval je arhiv ljudskih pripovedi.

Delo [uredi]

Že pred drugo svetovno vojno je začel raziskovati slovensko ljudsko izročilo. Napisal pa je tudi številne članke na različne teme - znani običaji, motivi iz ljudkih pesmi, pregovori in uganke, izročilo o veteru, zvezdah, narcisah...

Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti ljudskega pripovedništva. Čeprav je raziskoval ves slovenski etnični prostor, se najbolj intenzivno posveča raziskovanju obrobnih krajev: Posočje, Ter, Rezija, Slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje. S predavanji se je udeležil več domačih in mednarodnih etnografskih, slavističnih in romanističnih zborovanj. Bil je na ustanovni skupščini International Society for Folk-Narrative Research v Antwerpnu leta 1952 in na kasnejših znanstvenih srečanjih tega društva. V letih 19561959 in 19731975 je bil predsednik Slovenskega etnografskega društva.

Ohranil nam je veliko slovenskih pripovedi: skupaj gotovo več kot 3000. Sprva, ko še ni imel magnetofona, jih je zapisoval, od konca 50. let naprej pa snemal. Zbiral jih je po vseh slovenskih pokrajinah, predvsem pa v Reziji.

Ustvarjanje [uredi]

Vir [uredi]

  • Anja Štefan, (1999). O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica. Ljubljana: Slovenska knjiga.(COBISS)

Zunanje povezave [uredi]