Niko Grafenauer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Niko Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, literarni zgodovinar in prevajalec, * 5. december 1940, Ljubljana, Slovenija.

[uredi] Življenjepis

Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani, je zadnji, sedmi otrok v veliki družini. Družinskega življenja sploh ni imel priložnosti okusiti, saj mu je teden dni po porodu umrla mama, leto in pol kasneje pa še oče. Družina se je zaradi hudega pomanjkanja med vojno razkropila po svetu, po vojni pa so se starejši otroci zaposlili, mlajši so še obiskovali osnovno šolo.

Otroška leta je preživel s svojo starejšo sestro v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Ko je prilezel iz otroških let, se je odpravil v Ljubljano v internate. Ker se ni nikjer prav našel in ker nikjer ni bilo pravega zavetja, se je v njem začela prebujati mešanica individualizma in neustavljive potrebe po tovarišiji, po skupnosti ter medsebojni zavezanosti. Zadnja dva razreda nižje gimnazije je opravil v Cerknici. Živel je s sestro in njenim možem v šoli in tako imel neomejen dostop do knjižnice. Sicer je bilo njegovo branje res še pubertetniško, ga je pa že začela pritegovati poezija. Zgledoval se je po Prešernu, Jenku, Župančiču, Murnu, še posebej pa ga je navdušil Kosovel.

Maturo je opravil leta 1960 na učiteljišču, naprej pa se je vpisal na oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti ter tam tudi diplomiral leta 1969.

Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji Mlada pota leta 1956, prvo zbirko Večer pred praznikom pa je izdal leta 1962. V študentskih letih je bil urednik kulturne rubrike pri Tribuni. Poleg tega je bil tudi urednik za književno kritiko pri Sodobnosti. Po letu 1964 je postal sourednik ter za nekaj časa tudi glavni in odgovorni urednik Problemov.

Leta 1965 si je pridobil status svobodnega književnika in v njem vztrajal do leta 1973, takrat pa je stopil v službo kot urednik knjig za otroke pri Mladinski knjigi.

Je soustanovitelj, urednik in gonilna sila slavnega slovenskega mesečnika Nova revija, ki je bila ustanovljena leta 1982 in predstavlja stremljenja slovenske razumniške desne politične opcije. Poleg Grafenauerja so ustanovno listino podpisali še Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak in Dimitrij Rupel.

Poleg pesnjenja tudi prevaja iz nemščine. Piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. Uredil je antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi Sončnica na rami.

Za svoje delo v poeziji in prevajanju je dobil več nagrad: Nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado leta 1980, Jenkovo je dobil kar dvakrat, v letih 1986 in 1999. Poleg teh je dobil leta 1996 Sovretovo nagrado in leta 1997 še Prešernovo nagrado.

Niko Grafenauer je predstavnik hermetičnega simbolnega gibanja, skrajnega modernizma.

• duhovitost oziroma humor je tisti, ki vsebini doda igrivost, ki otroka pritegne ter ga vključi v čutno-predstavno igro. Izpeljan pa je iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj.
• tretje področje, ki pa ni tako zelo pogosto, je fantastika. Uporablja jo v kasnejših zbirkah, še vedno pa jo izpeljuje iz realnega sveta, ki obdaja otroke. Temu svetu dodaja neresnične sestavke, ki otroku prikažejo neki odklon iterarnega besedila.

Na podlagi opaznosti svoje prve zbirke, se Grafenauer povezuje s slovensko literarno tradicijo, zlasti z Levstikom in Župančičem.

Mladinska in nemladinska poezija sta tudi drugače povezani. V prvi fazi, ki se začne s Pedenjpedom, je funkcijsko še utemeljena kot nasprotje krizi, ki je nastopila s Stisko jezika. Kasneje pa se mladinska poezija postopoma zbliža z nemladinsko, kar je najbolj opazno v Skrivnostih. S to zbirko se mladinska poezija približa nemladinski tematsko, viden premik v tej smeri pa se pokaže že z zbirko Nebotičniki, sedite. Kljub očitni povezanosti mladinske in nemladinske poezije pa je pesnik očitno upošteval posebnosti mladinske poezije, saj je celo v Skrivnostih bralčevo razvitost upošteval, ne da bi pri tem zašel v hoteno pootročenje pesmi ali v pesniški hermetizem.

[uredi] Mladinski opus

Niko Grafenauer: Pedenjped

• Zmajček razgrajaček – Knjiga govori o zmajčku,ki bi rad postal odrasel zmaj. Pod prispodobo zmaja si lahko predstavljamo otroka, ki počne neumnosti (npr. jé zobno pasto, se spušča po ograji, ne pospravlja igrač, barva sobo z različnimi barvami in zraven še sebe,…) in tako poskuša odrasti. Knjigo je ilustriral Kostja Gatnik.

• Kam pelje vlak – Pesem govori o vlaku, kako potuje od postaje do postaje, iz kraja v kraj. Na progi živi dneve in noči. Pesnik pove, da mu je pomemben le čas, ter da mora pred njim vse stati mirno, medtem ko on drvi mimo. S to pesmijo želi pesnik otrokom približati vlak in njegovo delo. Knjigo je z ilustracijami opremila Kamila Volčanšek.

Niko Grafenauer: Možbeseda Pedenjped

• Možbeseda Pedenjped - Je zbirka desetih pesmi, vsaka od njih pa ima zraven še ilustracijo, s katero ilustrator Marjan Manček slikovno ponazori pesem.

• Kaj je na koncu sveta – Je pesniška zbirka, v kateri pesnik predstavi različne živali in tudi tuje kraje. Njegove besede se rade igrajo besedne igre. V pesmi z istim naslovom lahko preberemo, kako se živali sprašujejo, kaj je na koncu sveta. Za medveda je tam med, za kuro zlato zrno, za kravo trava. Vse te živali mislijo, da je na koncu sveta tisto, kar imajo rade, le žaba nam pove, da je na koncu velik pečen lonec, kjer je vsake zgodbe konec. Le njej, misel na konec sveta ne predstavlja nič lepega.

• Živali na dvorišču – V njej so z dvema verzoma opisane živali, ki živijo na dvorišču (goske, kokoši, pujsi, krava, ovca, koza, konj, žrebiček, osel). Vsaka žival je predstavljena s kakšno svojo lastnostjo. Knjiga je podkrepljene tudi s ilustracijami Reiner Ziegerja.

• Živali na polju – V pesmih nastopajo živali, ki živijo na polju (pajek, zajček, hrček, miške, krt, metulj, jež, vrabci, vrana). S kratkimi pesmimi poskuša pesnik otrokom živali približati in jim pokazati njihove lastnosti.

• Uganke - V knjigi je zbranih 51 ugank. Rešitve so zraven uganke ilustrirane. Knjigo je ilustriral Marjan Manček.

• Pedenjhišica – Je zbirka sedmih pesmi. V njej pesnik govori o Pedenjpedu, njegovi hišici, Muci copatarici, Zvezdici zaspanki, Hudi mravljici, Sovici Oki, Majhnici, Piki nogavički. Vsaka pesem je obogatena tudi z ilustracijo Marjana Mančka.

• Pedenjped – Je zbirka enajstih pesmi, ki pripovedujejo o dečku Pedenjpedu, o njegovih neumnostih (risanju na steno), igranju, učenostih. Povedo nam tudi, da je zelo pogumen otrok, saj se ničesar ne boji. Tudi tukaj so pesmi podkrepljene z ilustracijami Marjana Mančka.

• Lokomotiva, lokomotiva – Je zbirka sedmih pesmi, ki govorijo o lokomotivi, dežnikih, drevesih, klobukih, hiši, stolih, pelerinah, skratka o stvareh, ki človeka obdajajo ali pa jih potrebuje. Pove za kaj so uporabne, kaj imajo rade (npr. dežnik ima rad dež...). Zbirko je ilustrirala Marija Lucija Stupica.

• Majhnica in Katrca Škrateljca - Je pravljica, ki govori o deklicah Majhnici in Katrci Škrateljci kako se igrata kukalnice. Majhnica se skriva za vrati, ki ji predstavljajo varnost. V današnjem življenju bi si lahko pod to varnostjo predstavljali starše, na katere se lahko vedno zanesemo ob težkih trenutkih. Pravljico je ilustrirala Marija Lucija Stupica.

• Majhnica - V zbirko je vključenih pet pravljic o Majhnici (Tramvajčica, Majhnica v Paraloniji, Majhnica v Paradoniji, Zrcalčica, Navijalec ur). Čisto na koncu pa je povzetek njenih potovanj (z naslovom Majhničina popotovanja, ki ga je napisal Dane Zajc. Vse ilustracije je naredila Marija Lucija Stupica.

• Skrivnosti - Prva izdaja zbirke Skrivnosti je izšla leta 1983, leta 1986 pa je izšla druga, dopolnjena izdaja, katero je dopolnil z ilustracijami Karla Zelenka in dodal nekatere nove pesmi. V zbirki Skrivnosti so pesmi, katerih teme so manj dotaknjene, opisujejo abstraktne pojave in občutja, s katerimi je človek povezan. Knjiga preko pesmi postavlja vprašanja, na kateri si vsak najbolje odgovori sam. Naslovi pesmi so: Skrivnosti, Sreča, Poljub, Strah, Jaz, Slast, Misel, Samota, Lepota, Spomin, Ljubezen, Hrepenenje. Pesnik je za zbirko Skrivnosti dobil Kajuhovo nagrado.

Niko Grafenauer: Skrivnosti

• Nebotičniki, sedite - Zbirka pesmi Nebotičniki, sedite je izšla leta 1980 pri založbi Mladinska knjiga. Knjiga obsega dvainštirideset pesmi, ki so razporejene na tri dele. Naslov prvega dela je enak kot naslov celotne zbirke- Nebotičniki, sedite in obsega štirindvajset pesmi. V prvem delu knjige so pesmi, ki govorijo o delih človeškega telesa (glava, nos, roke) in o predmetih, ki jih povezujemo s temi deli telesa (očala, klobuk, čevlji, dežnik). Sledijo pesmi, katerih naslovi predstavljajo sestavne dele našega vsakdanjega okolja (preproga, hiša, stanovanje, zrcalo, ulica). Ti predmeti in prizori, ki nastopajo v pesmi so navidezno samostojni, ves čas pa kažejo na človekovo prisotnost, zato se zbirka, oziroma prvi del začne z pesmijo Mama. Naslov drugega dela je Stara Ljubljana in obsega dvanajst pesmi. Gre le za domišljijski pesniški sprehod skozi Staro Ljubljano, ne pa zgodovinska resničnost. Delo ni čisto izmišljeno, saj se je pesnik uprl na nekatera zgodovinska dejstva za lažje razumevanje pesmi. Naslov tretjega dela so Skrivnosti, ki se razlikujejo od prvega in drugega dela. Te pesmi govorijo o tem, kakšen je človek navznoter, o ljubezni, skrivnostih, strahu, spominu in drugih stvareh. Drugi razdelek vsebuje za pol manj pesmi kot prvi razdelek, in tretji razdelek vsebuje za pol manj pesmi kot drugi razdelek. Knjigo je ilustriral Matjaž Schmidt.

• Živali v gozdu - Živali v gozdu je slikanica, namenjena najmlajšim otrokom, saj besedila ni veliko. V knjigi so ilustrirane različne gozdne živali, dodane pa so pesmice, s katerimi avtor opiše njihov značaj, kot na primer Med živalmi je lisica zgled tatinskega poklica. S tem avtor poudari, da v gozdu živi tudi lisica, za katero pravijo, da je tatica.

• Stara Ljubljana - Pesnik je dobil navdih za to delo v zgodovinskem delu dr. Josipa Mala z naslovom Stara Ljubljana in njeni ljudje. Pesmi niso posnetek zgodovine, o kateri pripovedujejo zgodovinski viri ampak so le izhodišče za nastanek njegovih pesmi. Pesmi so uprte na zgodovinska dejstva, vendar vsebujejo tudi prvine izmišljenosti, npr. rog je pil vmes, rabelj brusi meč z jezikom. Knjiga vsebuje torej dvanajst značilnih prizorov, ki so pesnika vzbudili k pisanju.

• Avtozaver - Delo govori o družinskem avtu, ki živi v garažni hiši. Pesnik avtu pripisuje človeške lastnosti: jezno gleda, gode čez cestne nerode, ko mu vlijejo ribje olje je bolj židane volje, včasih ga kašelj napade, uleže se na mehko travo, ponoči se mu zeha, itd. Delo je ilustriral Kosta Gatnik.

[uredi] Bibliografija

[uredi] Pesniške zbirke za odrasle

• Večer pred praznikom (1962)
• Stiska jezika (1965)
• Štukature (1975)
• Palimpsesti (1984)
• Izbrisi (1989)
• Odtisi (1999)

[uredi] Pesmi za otroke in mladino

Niko Grafenauer: Živali v gozdu

Niko Grafenauer: Avtozaver

• Pedenjped (1966)
• Živali na dvorišču (1970)
• Živali v gozdu (1970)
• Živali na polju (1970)
• Domače živali (1970)
• Kaj je na koncu sveta (1973)
• Sredi polja rdeči mak (1974)
• Kadar boben ropota (1974)
• Avtozaver (1976)
• Abeceda (1977)
• Zmajček razgrajaček (1978)
• Kaj ima sonce najraje (1979)
• Nebotičniki, sedite (1981)
• Lokomotiva, lokomotiva (1981)
• Skrivnosti (1983)
• Stara Ljubljana (1983)
• Kam pelje vlak (1983)
• Možbeseda Pedenjped (1994)

[uredi] Mladinska proza

• Majhnica (1987)
• Majhnica in Katrca Škrateljca (1987)
• Mahajana in druge pravljice o Majhnici (1990)

[uredi] Študiji in eseji

• Kritika in poetika (1974)
• Izročenost pesmi (1982)
• Tretja beseda (1991)

[uredi] Prevodi

V nemščino ga prevaja avstrijski pisatelj in pesnik Janko Ferk. Tako je izšla zbirka Eingewebte spur v založbi Edition Atelier (Wien/Dunaj 2003), poleg tega posamezne pesmi v raznih časopisih in revijah ter na www.lyrikline.de.

[uredi] Viri

• Niko Grafenauer. (2006). Skrivnosti. Prenovljena izdaja. Ljubljana: Nova revija
• Leksikon Slovenska književnost. (1982). Ljubljana: Cankarjeva Založba
• Igor Saksida. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Založba obzorja Maribor
• Boris Paternu. (1999). Od ekspresionizma do postmoderne. Ljubljana: Slovenska matica
• T. Hkavc. (1993). Diplomsko delo. Pesništvo za otroke in mladino Nika Grafenauerja (motivno-tematski vidik)
• A. Čelik. (1999). Diplomsko delo. Pesništvo Nika Grafenauerja (motivno-tematski vidik, doživljajska zahtevnost)
• Grafenauer Niko. (2001). Uganke. Ljubljana: Založba Mladika
• Grafenauer Niko. (2004). Pedenjhišica. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1995). Pedenjped. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1986). Lokomotiva lokomotiva. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1995). Kam pelje vlak. Ljubljana: Založba Mladika
• Grafenauer Niko. (1987). Majhnica. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1973). Kaj je na koncu sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1970). Živali na dvorišču. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1970). Živali na polju. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1978). Zmajček razgrajaček. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Grafenauer Niko. (1987). Majhnica in Katrca Škrateljca. Ljubljana: Založba Borec
• Niko Grafenauer. (1981). Nebotičniki, sedite. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Niko Grafenauer. (1983). Stara Ljubljana. Ljubljana: Partizanska knjiga
• Niko Grafenauer. (1976). Avtozaver. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Niko Grafenauer. (1970). Živali v gozdu. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Niko Grafenauer. (1970). Živali v gozdu. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Niko Grafenauer. (1994). Možbeseda Pedenjped. Stari trg ob Kolpi: Koce

[uredi] Zunanje povezave

V Wikiviru je na razpolago izvorno besedilo v zvezi s temo:

Niko Grafenauer

• www.lyrikline.de