Božidar Jakac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Božidar Jakac
*
Rojstvo: 16. julij 1899
Novo mesto
Smrt: 12. november 1989
Ljubljana
Narodnost: Zastava Slovenije Slovenska
Področje: Slikarstvo
Grafika
Gibanje: Novomeška pomlad
Nagrade: Prešernova nagrada (1947)
Župančičeva nagrada (1965)
Jakac leta 1934 na Bledu portretira Petra II. Karađorđevića

Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 12. november 1989, Ljubljana.

Po prvi svetovni vojni je Jakac študiral v Pragi. Postal je eden izmed nosilcev novomeške pomladi, naprednega književno-likovnega gibanja. Delal je kot ilustrator in profesor risanja, kasneje pa je postal samostojni umetnik. Veliko je potoval. Med drugo svetovno vojno je v partizanih deloval kot kulturnik in dogodke ohranil v številnih grafikah. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti je med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. V tem času je bil trikrat rektor akademije. Leta 1949 so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Zapustil je ogromen opus.

Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere.

Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske ekspresioniste. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu.

Leta 1947 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.

Njegovo ime nosijo mnoge ustanove:

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]