Ekspresionizem
Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v Nemčiji pred prvo svetovno vojno. Izraz, ki je nastal kot kontrast termina impresionizem, izhaja iz latinščine expressus, kar pomeni izraz, nasproti vtisu. Literarno gibanje se je najprej pojavilo v Nemčiji (Bertolt Brecht) kot posledica človekove stiske ob grozeči svetovni vojni. Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti: avtor deformira predmet, iztisne občutke na predmet. Pojavi se v vseh treh književnih zvrsteh (drama, poezija in proza), v likovni umetnosti (v Nemčiji skupini Der blaue Reiter in Die Brücke), ter v glasbi. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen. Ekspresionizem postavlja v ospredje novega človeka in prevrednotenje vrednot, obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.
Na slovenskem traja od 1918 do 1930. Značilne ekspresionistične prvine najdemo v delih Srečka Kosovela, Antona Vodnika, Ivana Preglja in Slavka Gruma. Najvidnejši ekspresionistični skladatelj je Marij Kogoj.
Vsebina |
Predstavniki ekspresionizma v likovni umetnosti [uredi]
Nemčija [uredi]
- Ernst Barlach
- Max Beckmann
- Heinrich Campendonk
- Erich Heckel
- Ernst Ludwig Kirchner
- Wilhelm Lehmbruck
- Elfriede Lohse-Wächtler
- August Macke
- Franz Marc
- Ludwig Meidner
- Paula Modersohn-Becker
- Gabriele Münter
- Emil Nolde
- Max Pechstein
- Karl Schmidt-Rottluff
- Arnold Schonberg
- Alban Berg
Avstrija [uredi]
Rusija [uredi]
Nizozemska [uredi]
Belgija [uredi]
Francija [uredi]
Norveška [uredi]
Švica [uredi]
Madžarska [uredi]
 |
Ta članek o književnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
Glej tudi [uredi]
