Miran Jarc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Miran Jarc
*
Psevdonim(i): Janez Suhi
Rojstvo: 5. julij 1900
Črnomelj
Smrt: 24. avgust 1942
Pugled pri Starem Logu
Poklic(i): pesnik, romanopisec, novelist, prevajalec
Obdobje ustvarjanja: 1918-1942
Prvenec: Človek in noč

Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec * 5. julij 1900, Črnomelj, † 24. avgust 1942, Pugled pri Starem Logu.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v uradniški družini. Imel je tri brate in sestro. Družina se je preselila v Novo mesto, kjer je obiskoval gimnazijo. Njegovi sošolci, tudi njegov najboljši prijatelj Božidar Jakac, so odhajali na fronto prve svetovne vojne, kar je bil zanj duševni pretres. Sam je bil za odhod v vojsko telesno prešibak. Po maturi je v Zagrebu začel študirati slavistiko, francoščino in filozofijo. Z odprtjem ljubljanske univerze je študij nadaljeval v Ljubljani, kamor se je preselila cela družina. Ker je oče kmalu umrl, se je družina težko preživljala, zato je vse dohodke od honorarjev izročal v družinsko blagajno, opustil študij in se zaposlil v Ljubljanski kreditni banki.

Leta 1934 se je poročil s sestrično Zinko, naslednje leto se mu je rodila prva hčerka Eka (Rezika), dve leti kasneje pa Marija. O hčerkah je pisal dnevnik, v katerem se dotika aktualnih vprašanj tistega časa, o pričakovanju vojne in o vojnih časih. 28. junija 1942 so ga aretirali italijanski okupatorji. Določili so ga za internacijo v koncentracijskem taborišču Gonars. Med transportom so ga pri Verdu osvobodili partizani. Priključil se je partizanskemu delavskemu bataljonu in prišel v Kočevski Rog z ilegalnim imenom Janez Suhi. Pisal je literarna in propagandna besedila ter napredoval med člane izvršnega odbora OF in kulturne delavce. Dva meseca kasneje je padel med roško ofenzivo.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Novembrske pesmi, 1936

Pisati je začel v dijaških letih v takrat umetniško razgibanem Novem mestu (B. Jakac, A. Podbevšek). Kot dijak se je oklenil antropozofije - naziranja, da lahko človek intuitivno spoznava nadnaravne sile, spoznal budizem in se potem odločil za krščanstvo.

Pisal je pesmi, prozo, dramske poskuse, kritike in eseje ter kot avtor, igralec, violinist in vodja sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču Milana Klemenčiča. Leta 1918 so mu v Ljubljanskem zvonu objavili prvo pesem Večerni pogovor. Leta 1920 je pripravil pesniško zbirko Skrivnostni romar, ki je izšla leta 1927 v samozaložbi z naslovom Človek in noč, in velja za eno glavnih del slovenskega ekspresionizma. Lesoreze zanjo je izdelal Božidar Jakac. Izdal je še dve pesniški zbirki, Novembrske pesmi (1936), ki kaže ob ekspresionističnih prvinah preusmerjanje v slog nove stvarnosti, in Lirika (1940). V ekspresionistični motivni in slogovni slog sodijo tudi pesmi v prozi in dramske pesnitve (Ognjeni zmaj, Vergerij itd.).

Moreče vojno vzdušje je najpomembnejša sestavina avtobiografskega romana Novo mesto (1932), ekspresionistični pripovedni in izpovedni roman, prepojen z vojno in protivojno tematiko. Po romanu je bil posnet film Veter v mreži (1989). Pripovedništvo Jarca je raslo iz cankarjanskega simbolizma, predvsem tistega, ki je vseboval socialno kritiko nehumane družbe. Novosti, ki se jima je približal, kafkovski tip proze in proza absurda, sta ostali meja, ki je ni nikoli odločno prestopil. Glavna karakteristika Jarčeve proze je socialno-kozmični ekspresionizem.

Sodeloval je v revijah in časnikih Dom in svet, Ljubljanski zvon, Književni glasnik, Mladika, Ženski svet, Mentor, Križ na gori idr. od leta 1922 do približno 1935.

Jarc se je skušal iz bujnega mladostnega ekspresionističnega izrazja dokopati do razumevanja vprašanj, ki so mučile tedanji rod in družbo sploh. Živo je reagiral na zmedo v povojnem življenju in iskal izhod iz potapljajoče se civilizacije. Evropa mu je bila besen, omamen vrtiljak, človek pa stroj. Čedalje bolj je spoznaval potrebo po rešitvi socialnega vprašanja in si izbral tematiko socialnih realistov. Njegove najznačilnejše pesmi so Modre dalje, Vrtiljak, Pesem o družbi, Hlapec Andrej, Slovenski soneti.

Prevajal je iz angleškega, ruskega, srbohrvaškega, zlasti pa iz francoskega jezika.

Dramatika[uredi | uredi kodo]

V prvih treh dramah je nakazana moralna, socialna in bivanjska situacija nekega časa in v njej kratek dogodek, ki predstavlja človekovo odločitev v tej situaciji. Te pesnitve so bolj pričevanje o času in izpovedovanje idej kakor pa dramatično dogajanje. V Vergeriju pa je pesnik skušal zajeti sodobni čas in svet v kozmičnem nasprotju velikega razvrata in prihodnje harmonije, kjer nas uvaja v boj med golim razumom in voljo do ustvarjajoče duhovne sprostitve.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po Miranu Jarcu se imenujejo ulice v Črnomlju, Dobu in Novem mestu ter dve osnovni šoli: Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj in Osnovna šola Mirana Jarca v Ljubljani. Po njem sta poimenovana tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki ima sedež v Domžalah in knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

Odkrili so dva doprsna kipa Mirana Jarca, v novomeški Knjižnici Mirana Jarca 14. aprila 1956, katerega avtor je Jakob Savinšek, in v OŠ Mirana Jarca Črnomelj 6. februarja 2010, katerega avtor je akademski kipar Jožef Vrščaj.

Leta 2002 je na pokopališču v Starem Logu Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu postavilo spomenik Miranu Jarcu (po načrtu arhitekta Sama Černača), dve leti kasneje pa je bila na pobudo profesorja Jožeta Škufce ter Marije in Jožeta Staniša iz Starega Loga v požgani vasi Pugled, na mestu, kjer naj bi Jarc – Janez Suhi padel, postavljena lesena tabla z napisom o njegovi smrti. V Starem Logu je stala tudi spominska plošča Miranu Jarcu, ki jo je 13. septembra 1952 postavilo Društvo slovenskih pisateljev, a so jo zaradi nujno potrebne obnove odstranili.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Marjan Dolgan: Tri ekspresionistične podobe sveta. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996. (COBISS)
  • France Koblar: Slovenska dramatika, 2. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. (COBISS)
  • Miran Jarc: Zbrano delo. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2012. (COBISS)
  • Marjeta Žebovec: Miran Jarc. Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do 1919. Ljubljana: Karantanija, 2006. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Knjiga Portal:Literatura