Adlešiči

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Adlešiči
Adlešiči is located in Slovenija
Adlešiči
Adlešiči
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′20.63″N 15°18′39.76″E / 45.5223972°N 15.3110444°E / 45.5223972; 15.3110444Koordinati: 45°31′20.63″N 15°18′39.76″E / 45.5223972°N 15.3110444°E / 45.5223972; 15.3110444
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Črnomelj
Nadmorska višina 212,6 m
Prebivalstvo
 • Skupno 126
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8341 Adlešiči
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Ádlešiči so obmejno naselje v Občini Črnomelj. Adlešiči ležijo 12 km južno od Črnomlja med reko Kolpo in gričem Malo Plešivico (341 m) v Nizki Beli Krajini. Naselje ima delno osnovno šolo (nižjo stopnjo). V vasi, ki je središče lokalne domače obrti, se nahaja stalna razstava o obrti. Kraj sestavlja ena sama ulica, ki se po kraju imenuje Adlešiči.

Kraj se prvič omenja leta 1334 v povezavi s cerkvijo sv. Nikolaja.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalstva po letih[1]
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 1981 1991 2002
132 151 163 168 178 179 190 176 147 143 146 118 116 126

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Ime kraja je izvorno množinska oblika patronimičnega priimka Adlešič s prvptnip momenom 'Adlehov sin'. Osebno ime Adleh je verjetno germanskega izvora, domnevno prevzetega iz starovisokonemškega Adalleich. V srednjem veku se v Adlešičih omenja le podružnična cerkev sv. Nikolaja: sancti Nicolai in provinca Methlice. V 17. stoletju se v okoliških vaseh večkrat omenja priimek Adleschitsch, v 18. stol. pa kraj kot Adlesich.[2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Krajevni leksikon Slovenije, 1995
  2. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Šašelj, Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem, Ljubljana 1887.
  • Alojz Cvitkovič, 200 letnica Adlešičke fare, Adlešiči 1989.
  • Smolik Marijan, Župan dr.Juro Adlešič,Družina 19, 2001.
  • Janez Kramarič, Alojz Cvitkovič,Dolenjski list,34, 2004.
  • Niko Kuret,Božo Račič (1887-1980), Traditiones 7/9 1978/80(1982)
  • Jože Dular, Kumetu v slovo, Dolenjski razgledi,2,1980.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]