Rožanec

Rožanec
Rožanec
	Rožanec Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 45°36′25.92″N 15°9′53″E / 45.6072000°N 15.16472°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Črnomelj
Površina
• Skupno	1,08 km2
Nadm. višina	194,7 m
Prebivalstvo (2020)
• Skupno	55
• Gostota	51 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	8340 Črnomelj
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;

Rožánec je naselje v Sloveniji, v Beli Krajini.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Okolica vasi je bila poseljena že v antičnih časih, o čemer priča pogansko svetišče boga Mitre. Prvi zapisi o vasi segajo v leto 1342. Znano je, da je vas v tistem času obsegala tri kmetije, kdaj je bila zgrajena prva cerkev v vasi, pa ni znano. Nad mitrejem na zahodni strani vasi leži sredi pokopališča novejša cerkev sv. Jurija z zvonikom na preslico in obokanim tristranim prezbiterijem ter oltarjem iz 19. stoletja. Zvon v zvoniku cerkve nosi letnico 1609.

Mimo mitreja je nekoč vodila rimska cesta, ki je vodila v Gradac in od tam naprej po dolini reke Kolpe naprej na današnje Hrvaško ozemlje.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Rožanec je gručasta vas na južnem obrobju Gorjancev, ki je na seznamu slovenskih spomeniško pomembnih krajev. Leži ob cesti Črnomelj - Črmošnjice in je od Črnomlja oddaljen pet kilometrov. Na zahodni strani nad železniško progo se začenja Kočevski Rog, na vzhodu pa se razprostirajo obsežni delno zamočvirjeni travniki. V bližini vasi teče studenec Vodice, nad vasjo pa se nahaja kraška podzemna jama, imenovana Selska jama.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V bližini vasi je skrit mitrej, nekdanje pogansko svetišče, do katerega vodi markirana pot. Mitrej je reliefna podoba perzijskega sončnega boga Mitre s spremljevalci, ki ubija bika. Podoba je vklesana v navpično steno opuščenega antičnega kamnoloma, na zahodni strani ovalne vrtače Judovje, na njej pa je poleg reliefa Mitre, ki ubija bika vklesan latinski napis, ki pove, da so dali relief v skalo vklesati trije možje, Publius, Proculus in Firminus. Ostanki keramike in kurišča so potrdili domnevo, da so tu izvajali daritvene svečanosti. Skulptura je deloma uničena, njen odlitek pa hrani Belokranjski muzej v Metliki. Prostor okoli mitreja je bil v zgodovini večkrat prekopan, saj so ljudje verjeli, da je tam zakopano zlato tele^[2].