Janez Gradišnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Janez Gradišnik

Janez Gradišnik [jánez gradíšnik], slovenski pisatelj, esejist, slovaropisec in prevajalec, * 22. september 1917, Stražišče pri Prevaljah, † 5. marec 2009, Ljubljana.[1]

V Ljubljani je leta 1940 diplomiral na Filozofski fakulteti, že kot študent pa se je približal Kocbekovem krogu in sodeloval pri reviji Dejanje. Med drugo svetovno vojno je bil najprej v nemškem ujetništvu, nato v pregnanstvu Bjelovarju, nazadnje pa spomladi 1945 v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po vzpostavitvi nove oblasti je bil do leta 1948 Kocbekov tajnik na ministrstvu za Slovenijo v Beogradu. Po vrnitvi v Slovenijo je bil do leta 1952 urednik pri Državni založbi v Ljubljani. Po političnem obračunu s Kocbekom je moral to službo zapustiti in se preživljati kot svobodni književnik. Objavil je nekaj zbirk novel in del za otroke. Od leta 1969 do njene politične ukinitve leta 1974 je bil urednik kulturne revije Prostor in čas. Pisal je tudi o slovenščini in objavil nekaj slovarjev. Predvsem pa se je uveljavil kot prevajalec, ki je prevedel vrsto zahtevnih klasikov.

Prevajal je iz nemškega, angleškega, francoskega, ruskega, srbskega in hrvaškega jezika. V slovenščino je prenesel književna dela Verna, Vercorsa, Londona, Hemingwaya, Lewisa, Priestleya, Galsworthyja, Forsterja, Stevensona, Ćosića, Malrauxa, Mara, Manna, Twaina, Wilderja, Eliota, Greena, Musila, Wolfa, Kiplinga, Huxleyja, Bölla, Joycea, Sternea, Kafke, Hesseja, Bulgakova, Bergsona, Camusa, Hoffmanna in mnogih drugih. Leta 1969 je prejel nagrado Prešernovega sklada za prevod Joyceovega Uliksesa, leta 2008 pa za svoje prevode Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Njegova sinova Branko in Bogdan Gradišnik sta prav tako prevajalca in publicista, prevajalka je tudi njegova druga žena Katarina Bogataj Gradišnik.

Glej tudi [uredi]

Viri [uredi]

  1. ^ Umrl je pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik, Dnevnik, 5. marec 2009

Zunanje povezave [uredi]


p · p · u · zSovretovi nagrajenci
Mira Mihelič in Janez Gradišnik (1963) • Matej Bor in Mile Klopčič (1964) • Janko Moder in Kajetan Gantar (1969) • Franjo Smerdu, Zdenka Jerman in Vital Klabus (1970) • Jože Udovič (1971) • Kajetan Kovič, Ivan Minatti in Radojka Vrančič (1972) • Andrej Capuder (1973) • Niko Košir in Primož Simoniti (1974) • Mile Klopčič (1975) • Janez Menart in Veno Taufer (1976) • Jože Košar in Jože Fistrovič (1977) • France Vodnik (1978) • Tone Pavček in Drago Bajt (1979) • Alenka Bole Vrabec in Stanko Jarc (1980) • Janez Zupet in Frane Jerman (1981) • Branko Madžarevič (1982) • Aleš Berger in Primož Simoniti (1983) • Zoja Skušek in Andrej Arko (1984) • Gitica Jakopin in Bogdan Gradišnik (1985) • Jože Stabej (1986) • Janez Gradišnik (1987) • Radojka Vrančič in Janez Menart (1988) • Janko Moder (1989) • Djurdja Flerè in Boris A. Novak (1990) • Tone Pretnar (1991) • Niko Grafenauer in Milan Jesih (1992) • Marjan Strojan (1993) • Alenka Moder in Stane Ivanc (1994) • Marija Javoršek in Vital Klabus (1995) • Marko Marinčič in Ksenija Dolinar (1996) • Srečko Fišer (1997) • Marjan Poljanec in Jelka Ovaska Novak (1998) • Štefan Vevar (1999) • Niko Jež in Suzana Koncut (2000) • Rozka Štefan in Miha Avanzo (2001) • Jaro Novak (2002) • Barbara Šega Čeh (2003) • Marjan Strojan in Vesna Velkovrh (2004) • Gorazd Kocijančič (2005) • Jana Unuk in Vlasta Pacheiner Klander (2006) • Vasja Bratina in Andrej E. Skubic (2007) • Urška P. Černe (2008) • Nives Vidrih (2009)• Primož Vitez (2010)
Društvo slovenskih književnih prevajalcev • Anton Sovre


Književnost  Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Gradišnik&oldid=3946995«