Franc Lainšček [fránc laínšček], slovenski pisatelj in pesnik, * 5. oktober, 1959, Dolenci, Slovenija.
Življenje [uredi]
Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, hribovitem delu Prekmurja blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja porabščina, ki jo govorijo slovenski zamejci na Madžarskem. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z Romi. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radia Ljubljana, v prostem času pa je pisal pesmi ter roman, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Leta 1992 je skupaj s prijateljem Francijem Justom ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator zdaj že tradicionalnega vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem se podeljuje večernica, nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.
Lainščka ne moramo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja.
Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša ter večernico za zbirko pravljic Mislice. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc).
Leta 1981 je začel pisati poezijo. Zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu Petelinji zajtrk), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju.
Bibliografija (izbor) [uredi]
Pesniške zbirke [uredi]
Kratka proza [uredi]
- Za svetlimi obzorji - 1988 (COBISS)
- Srebrni breg (slovensko-prekmurski) - 1995 (COBISS)
Priznanja [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
Glej tudi [uredi]
| p · p · u · zPrejemniki nagrade Prešernovega sklada |
|
| 1960. |
|
|
| 1970. |
|
|
| 1980. |
1980: Danilo Benedičič • Evgen Car • Anton Demšar • Karpo Godina • Irena Grafenauer • Niko Grafenauer • Stane Jagodič • Norina Jankovič • Minu Kjuder • Rudolf Kotnik • Tone Partljič • Bogdan Reichenberg • Marjan Rožanc • Dubravka Sambolec • Mira Sardoč • Ati Soss • Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec • Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger • 1981: Janez Albreht • Ljerka Belak • Alenka Gerlovič • Herman Gvardjančič • Janez Hočevar - Rifle • Andrej Inkret • Miša Jelnikar • Silvester Komel • Marko Kravos • Uroš Lajovic • Janez Matičič • Valentin Oman • Milan Pajk • Jože Privšek • Biba Bertok in Marjan Gašperšič • 1982: Danilo Bezlaj • Janez Drozg • Bronislav Fajon • Branko Gombač • Branko Gradišnik • Lidija Kozlovič • Božo Rogelja • Barbara Rot in Božo Rot • Slovenski kvintet trobil ( Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden) • Vinko Tušek • 1983: Ivo Ban • Janez Bermež • Vesna Gaberšček Ilgo • Andrej Kokot • Mojmir Lasan • Branko Madžarevič • Adriana Maraž • Pihalni kvintet RTV Ljubljana ( Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič) • Milan Pogačnik • Peter Ternovšek • 1984: Bine Matoh • Miloš Mlejnik • Boris A. Novak • Franc Novinc • Klavdij Palčič • Edvard Sršen • Tone Stojko • Lane Stranič • Aleš Valič • Marija Vidau • 1985: Stanko Arnold • Jožica Avbelj • Olga Gracelj • Gustav Januš • Zmago Jeraj • Taras Kermauner • Miljenko Licul in Ranko Novak • Rajko Ranfl • Rudi Španzel • Dare Valič • 1986: Mijo Basailović • Dragica Čadež • Karel Jerič • Milan Jesih • Silvij Kobal • Mirko Lipužič • Tomaž Medvešček • Marko Munih • Vlado Novak • Renato Quaglia • 1987: Aleš Berger • Emerik Bernard • Alojz Ihan • Lojze Logar • Berta Meglič • Ivanka Mežan • Eduard Miler • Vladimir Pezdirc • Milko Šparemblek • Fauvel 86 ( Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič) • 1988: Jani Bavčar • Peter Boštjančič • Silva Čušin • Peter Gabrijelčič • Zdenko Huzjan • Niko Košir • Edi Majaron • Uroš Rojko • Ivo Svetina • Lujo Vodopivec • 1989: Emil Baronik • Milan Dekleva • Harald Draušbaher • Veronika Drolc • Maja Haderlap • Franci Slak • Maks Strmčnik • Marija Lucija Stupica • Vito Taufer • Franko Vecchiet
|
|
| 1990. |
|
|
| 2010. |
|
|
| Prejemniki Prešernove nagrade |
|