Bina Štampe Žmavc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bina Štampe Žmavc

Bina Štampe Žmavc, slovenska pisateljica, pesnica, režiserka in prevajalka, * 4. oktober 1951, Celje.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije Poetikon. Danes jo uvrščamo med klasike slovenske mladinske književnosti. Živi in ustvarja v Celju.

Delo[uredi | uredi kodo]

Piše pesmi, prozo in dramska besedila, večinoma za mlade bralce. Poezijo za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu Brstiči, pozneje pa v Dialogih, Mentorju in Obrazih. Napisala je tri pesniške zbirke sonetov Pesek v pesmi, Poševno sonce in Opoldnevi. Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša Čaroznanke, (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki Nebeške kočije, (1994), se avtorica osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s Klepetosnedkami, (1996), pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne, (1985)) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (Popravljalnica sanj, (1992), Muc Mehkošapek, (1998)). Za njeno mladinsko poezijo je značilen bogat pesniški jezik. Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo pa so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Poezija za mladino[uredi | uredi kodo]

Proza za mladino[uredi | uredi kodo]

Dramski teksti za mladino[uredi | uredi kodo]

Poezija za odrasle[uredi | uredi kodo]

Radijske igre[uredi | uredi kodo]

Priredbe in prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Pujs v mlaki (priredba), 1994 (COBISS)
  • Pojdiva domov, Mali medo (priredba), 1994 (COBISS)
  • Mesto cvetja (priredba), 1994 (COBISS)
  • Doktor Belko (prevod), 1999 (COBISS)
  • Ali ima tudi kenguru mamo (prevod), 2000 (COBISS)
  • Daj mi poljubček (prevod), 2001 (COBISS)
  • Poljubček za lahko noč (prevod), 2001 (COBISS)
  • Zajčkova knjiga pravljic (prevod), 2001 (COBISS)
  • Zelo osamljena kresnička (prevod), 2002 (COBISS)
  • Zelo tih čriček (prevod), 2002 (COBISS)
  • Ali se ne počutiš dobro, Poldek? (prevod), 2002 (COBISS)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • 1986, Zlata Linhartova značka ZKOS za režijo in besedilo igre O velikem strahu Buholinu
  • 1994, nagrada Zlata paličica za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst Ure kralja Mina
  • 1996, nagrada Radia Slovenija za izvirno radijsko igro za otroke za igro Princesa kamnitih besed
  • 1997, nagrada Radia Slovenija za izvirno radijsko igro za otroke za igro Ernica gosenica
  • 1999, Klemenčičeva nagrada za izvirno lutkovno besedilo Društva slovenskih pisateljev in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo Ernica gosenica
  • 2000, Mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak, 2. nagrada za delo Muc Mehkošapek
  • 2003, nagrada Radia Slovenija za izvirno radijsko igro za otroke O kuri, ki je izmaknila pesem
  • 2007, nagrada Desetnica za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko Živa hiša
  • 2009, nagrada Večernica za delo Cesar in roža
  • 2011, nagrada Desetnica za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic Cesar in roža

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Aleksandra Lutar Ivanc, Album slovenskih književnikov, MK, Ljubljana 2006 (COBISS)
  • Alenka Kepic Mohar, Šolski album slovenskih književnikov, MK, Ljubljana, 2007 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]