Branko Gradišnik

Branko Gradišnik [bránko gradíšnik], slovenski pisatelj, kolumnist in prevajalec, * 7. januar 1951, Ljubljana.

Življenje

Branko je eden od dveh sinov Janeza Gradišnika in brat prevajalca Bogdana Gradišnika. Je oče že odraslih hčere in sina iz prvega zakona ter oče dvojčkov iz drugega zakona z ženo iz diplomatskih krogov. Do leta 2010 so živeli v Zagrebu. Od 2010 pa živijo na Portugalskem.

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na Univerzi v Ljubljani diplomiral iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti ter na Univerzi v Lancesterju, Anglija, pozneje magistriral iz kreativnega pisanja. Za udeležence samopomočnih skupin v okviru andragoško terapevtske skupnosti za zdravljenje od odvisnosti pri Janezu Ruglju je vodil tečaje kreativnega pisanja.

Zaposlen je bil kot urednik leposlovnega programa pri založbi Kmečki glas, nato kot pomočnik glavnega urednika Frančka Rudolfa na Radiu Slovenija. Kandidiral je tudi za župana Ljubljane na volitvah 1994. Deluje kot svobodni umetnik.

Publicistika, kolumne in prevajanje

Najširši javnosti je znan kot avtor kolumen v dnevnem časopisju, predvsem v Sobotni prilogi Dela (Iz žaklja za Oraklja; Prav nič zaupno; Pisma iz zmajskega mesta; Na Irskem 1994-1998), ki so izšle pozneje tudi v knjižnih izdajah pod naslovi Strogo zaupno na Irskem; Strogo zaupno po Siciliji; Strogo zaupno o Sloveniji). Trenutno piše kolumne o svojem bivanju na Portugalskem.

Prispevke je objavljal v revijah Bukla, v slovenski izdaji Playboy in pisal psihološke nasvete za bralce slovenske izdaje revije Elle, ki so izšli v knjižni obliki (Sreča - pisma iz moje svetovalnice, 2009; Sreča za 2: Nadaljna pisma iz moje svetovalnice, 2010) Prevedel je tudi nekaj psiholoških priročnikov (Pravica do sreče, 1999).

Bralcem tujejezične književnosti prevedene v slovenski jezik je znan kot prevajalec, med drugim tudi Tolkienove trilogije Gospodar prstanov, šestega dela Harryja Potterja in Spominov Dimitrija Šostakoviča (S. Volkov). Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so še Charles Dickens, Gilbert Keith Chesterton, Richard Adams, Kurt Vonnegut Jr., James Dickey, Mark Twain in drugi.

Knjige

Gradišnik je kot pisatelj začel z objavljanjem kratke proze (Čas) in znanstvenofantastičnih besedil (Mavrična krila), nato nadaljeval z zbirko Zemlja zemlja zemlja, 1982), z Emilom Filipčičem je pod skupnim psevdonimom (skupno ime avtorja Jožef Paganel) objavil humoristično satirični roman Kerubini ter po povesti F. Miličinskega napisal filmski scenarij Ptički brez gnezda.

Preizkusil se je tudi v scenaristični zvrsti in napisal filmski scenarij Leta odločitve, ki ga je razširil in preoblikoval v romaneskno obliko in objavil pod naslovom Leta v katerem opiše leta odraščanja v družini, z elementi družinske kronike in deloma bildungsromana, ki se konča z zresnjenim vstopom v zakonsko življenje.

V romanu Nekdo drug opiše svoje razočaranje nad zakonskim življenjem in, na primeru protagonistovega odnosa do očeta, žene in predvsem do žensk nasploh, v formi psihološkega kriminalnega romana mojstrsko izriše izbruh protagonistovih potlačenih čustev, temelječih na nezavednih travmah, značilnih za množične morilce, opisanih v knjigi Serijski morilec Karmen Šterk šele nekaj let po izidu romana, katerih acting-out do navedenih oseb protagonist pripiše nekomu drugemu.

Seznam književnih del v knjižni obliki:

• 2007 Roka, voda, kamen
• 1993 Igre: volčje in ovčje
• 1990 Nekaj drugega
• 1990 Nekdo drug
• 1987 Mistifikcije
• 1985 Leta
• 1981 Zemlja zemlja zemlja
• 1979 Kerubini
• 1978 Mavrična krila
• 1977 Čas

Nagrade

Kot avtor kratkih zgodb in scenarist je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za zbirko kratkih zgodb Zemlja zemlja zemlja, 1982) in puljske Zlate Arene (scenarij za film Leta odločitve, 1984).

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih prevajalcev

Zunanje povezave

• Predstavitvena stran Branka Gradišnika
• Gospodar prstanov od A do Ž
• Gradišnikov blog
• Gradišnikova rubrika Strogozaupno na ELLE.si
• intervju za MMC RTV Slovenija