Prežihov Voranc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prežihov Voranc
Prežihov Voranc 1930s.jpg

Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, † 18. februar 1950, Maribor.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.

Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)

Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj.


Njegov brat Alojzij Kuhar je bil katoliški duhovnik in eden vodilnih politikov SLS.

Po Prežihu nosijo danes imena šole na Jesenicah, v Srednji Bistrici, v Ljubljani, v Dolini pri Trstu, v Doberdobu, v Mariboru ter na Ravnah na Koroškem. Tam je bila ustanovljena tudi prva bralna značka – Prežihova bralna značka, ki so ji potem sledile še druge. Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je Prežihova spominska soba. Tam so zbrane vse njegove knjige in prevodi njegovih del v tuje jezike. V njej so shranjeni tudi rokopisi nekaterih njegovih povesti in romanov. Po njem se imenuje tudi Knjižnica Prežihov Voranc (Ljubljana - Vič).

Delo[uredi | uredi kodo]

Spada v obdobje socialnega realizma na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. Socialni realizem pa spada v obdobje književnost 20. stoletja. V to obdobje ga uvrščamo zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavanjo novelo Samorastniki in Boj na požiralniku, v osnovni šoli pa so v učno snov zajete Ajdovo strnišče, Potolčeni kramoh, Prvo pismo, Solzice in odlomek iz romana Doberdob. Pisal pa je tudi za radio Kričač in sodeloval pri uredništvu slovenskega zbornika.

Za odrasle[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

Novele[uredi | uredi kodo]

  • Boj na požiralniku (1935) (COBISS)
  • Samorastniki (1940) (COBISS) (zbirka novel iz leta 1940, kjer so zbrane novele: Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Vodnjak, Ljubezen na odoru, Pot na klop, Prvi spopad, Odpustki in Samorastniki)

Potopisi[uredi | uredi kodo]

Črtice[uredi | uredi kodo]

  • Povesti (1925) (COBISS)
  • Solzice (1949)

Zgodbe[uredi | uredi kodo]

Brošure[uredi | uredi kodo]

  • Boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda
  • Za samoodločbo slovenskega naroda
  • O slovenskih mejah

Mladinska dela[uredi | uredi kodo]

Črtice[uredi | uredi kodo]

Zgodbe[uredi | uredi kodo]

Priznanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Prežihov Voranc je za črtico Solzice prejel zvezno in Prešernovo nagrado (1950), leta 1949 pa je zanje prejel tudi Levstikovo nagrado. Takrat so te nagrade prvič podelili.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Drago Druškovič: Prežihov Voranc: Pisatelj in politik. Celovec: Drava, 2005. (COBISS)
  • Aleš Gabrič (ur.): Prežihov Voranc – Lovro Kuhar: Pisatelj, politik, patriot. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut, 2010. (COBISS) [1]
  • Miran Hladnik: Prežih, žanrski pisatelj. Prežihov Voranc 1893–1993: Zbornik prispevkov s simpozija ob 100-letnici rojstva. Maribor: Kulturni forum, 1993. 43–61. (COBISS) [2]
  • Marija Irma Vačun Kolar: Prežihov ustvarjeni svet: Jezik in slog v pisateljevih literarnih besedilih. Slovenj Gradec: Cerdonis, 2006. (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Prežihov Voranc: Solzice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1949. (COBISS)
  • Prežihov Voranc: Tisoč in en dan: Avtobiografski spisi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. (COBISS)
  • Prežihov Voranc: Doberdob. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. (COBISS)
  • Prežihov Voranc: Čez goro k očetu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. (COBISS)
  • Prežihov Voranc: Samorastniki: Koroške povesti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]