Doberdob

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Doberdob
Doberdò del Lago
Občina (comune)
Comune di Doberdò del Lago
Doberdobsko jezero.
Doberdob is located in Italija
Doberdob
Doberdob
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°50′36.56″N 13°32′26.24″E / 45.8434889°N 13.5406222°E / 45.8434889; 13.5406222
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina Goriška
Frazioni Devetachi (Devetaki), Jamiano (Jamlje), Marcottini (Poljane), Visintini (Vižintini), Palichisce (Palkišče), Micoli (Mikoli), Bonetti (Boneti), Berne (Brni), Ferletti (Ferletiči), Sablici (Sabliči), Issari (Hišarji), Lago di Doberdò (Doberdob).
Površina
 • Skupno 26,9 km2
Nadmorska višina 92 m
Prebivalstvo (2008[1])
 • Skupno 1.475
 • Gostota 55 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 34070
Klicna koda 0481
Spletna stran Uradna spletna stran
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu

Doberdob (italijansko Doberdò) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.

Doberdob je slovensko naselje v Italiji in leži tik za državno mejo približno 5 kilometrov severno od Tržiča (Monfalcone), ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži Doberdobsko jezero. Na griču Gradišču (158 m) pa so ostanki naselbin iz rimske dobe.

Doberdob je bil med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala Avstro-Ogrska obrambna linija Soške fronte.

Dogodkom tistega časa je pisatelj Prežihov Voranc postavi spomenik v avtobiografskem romanu Doberdob.

V bližini Doberdoba sta še dva kraja, ki spominjata na prvo svetovno vojno :

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime je nastalo iz dobri dol, ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz dobər-doṷ, kar pa je bilo napačno standardizirano kot Doberdob pod vplivom etnonima, ki se je iz prvotnega Dobrodolci prek Dobṛdoṷci v narečju razvil v Doberdoṷpci. V starih zapisih se kraj omenja leta 1469 de Doberdop, 1523 Doberdob, v 17. st. pri Valvasorju pa Dobradò. [2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Glede na popis 1971 je 96% populacije slovenske narodnosti.
  2. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.