Ivo Zorman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ivo Zorman
Ivo zorman.jpg
Rojstvo 3. maj 1926
Gora pri Komendi
Smrt 14. januar 2009
Kamnik  *
Poklic učitelj  *
Poznan po pisatelj

Ivo Zorman, slovenski pisatelj, urednik, * 3. maj 1926, Gora pri Komendi, † 14. januar 2009, Kamnik.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Z družino se je pri treh letih preselil v Kamnik, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se je šolal v meščanski šoli v Ljubljani, kjer je bil njegov učitelj slovenščine pisatelj Tone Seliškar. Leta 1943 se je pridružil partizanom in deloval v okolici Kamnika. Po koncu vojne je bil najprej novinar v Trstu. Odločil se je, da želi študirati, zato se je vpisal na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in leta 1950 diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Po končanem študiju je nekaj let opravljal poklic učitelja. Leta 1950 je začel poučevati v Križah pri Tržiču. Tam je spoznal učiteljico Kristo Tržan, s katero se je dve leti kasneje poročil in dobil hčerko. Učil je tudi v Preddvoru, Železnikih in Litiji, kjer je bil ravnatelj. Leta 1965 se je zaposlil pri založbi Borec in bil urednik Kurirčka. Upokojil se je leta 1977.

Delo[uredi | uredi kodo]

Zorman je bil plodovit pisatelj. Prva krajša prozna dela je leta 1950 začel objavljati v literarnih revijah Nova obzorja, Beseda, Naša sodobnost, Obzornik. Leta 1955 so samostojno izšle novele s tematiko narodnoosvobodilnega boja Trije Borjanovi. V novelah in romanih je upodabljal sodobno in polpreteklo (vojno) tematiko. Od preprostejšega realizma v začetnih delih se je stilno razvijal k zapletenejšim postopkom zmerne modernistične proze.

Njegov pisateljski opus obsega dela za odrasle in mladino. V knjigah za odrasle je pisal o izkušnjah vojnega in povojnega časa, o svoji generaciji in usodi posameznika. Med deli za odrasle je najbolj znan roman Draga moja Iza, po katerem je leta 1979 Vojko Duletič posnel film.

Njegovo glavno delo je nezaključeni ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri kategorije: Predniki, Sodobniki in Potomci. V teh romanih povezuje socialne in čustvene dogodke ter spomine in izpovedi, obenem pa natančno opisuje meščanske bivalne prostore in načine življenja v meščanski družini. Pisatelj nadaljuje tradicijo slovenske realistične proze s temami iz druge svetovne vojne in partizanstva ter z družinskimi romani, za katere črpa snov večinoma iz domačega meščanskega okolja.

Za mladino je pisal romane in povesti. Zaradi Zormanovih mladostniških doživetij je prevladujoča tema vojna, ki se kaže v realističnih zgodbah o otroštvu in odraščanju (Gnezdo sršenov, Na senčni strani mesta). Njegovi romani, v katerih se je spominsko vživljal vase, v ljudi in dogodke, katerim je bil priča (Lectovo srce), se pogosto dogajajo v Kamniku. Najuspešnejše mladinsko delo Iva Zormana je V sedemnajstem. Povest opisuje mladostnikovo življenje, prve uvodne čustvene preizkušnje, odločitve in poraze. V teh povestih, ki se navezujejo na čas Zormanove mladosti, so glavni junaki fantje. Dekliške figure se pojavljajo predvsem v delih, ki govorijo o mladini današnjega časa.

Za mladino je napisal tudi dve radijski igri, za otroke pa pravljice in besedila za slikanice.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Kratka proza za odrasle[uredi | uredi kodo]

Kratka proza za mladino[uredi | uredi kodo]

Daljša proza za odrasle[uredi | uredi kodo]

Daljša proza za mladino[uredi | uredi kodo]

Drugo[uredi | uredi kodo]

  • Najboljši prijatelj, Radio Ljubljana, izvedeno 1972
  • Radijska igra v barvah, Radio Ljubljana, izvedeno 1972
  • Botre, scenarij za komedijo (RTV Ljubljana, izvedeno 1974, 1976)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Aleksandra Ivanc Lutar: Album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
  • Marjeta Žebovec: Slovenski književniki, rojeni od 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija, 2007.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]