Janez Strnad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glejte Strnad.
Janez Strnad
Janez Strnad1.jpg
Janez Strnad
Rojstvo 4. marec 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (80 let)
Poklic fizik in pisatelj


Janez Strnad [jánez strnád], slovenski fizik, pisec in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Od leta 1961 je Janez Strnad poučeval uvodna poglavja iz fizike na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), sedaj Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani (FMF) na Oddelku za fiziko.

Diplomiral je leta 1957 iz tehniške fizike na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa leta 1963. Glavno raziskovalno delo je opravil na Inštitutu Jožef Stefan. Leta 1974 je postal redni profesor. Leta 1990 je napisal svojo znamenito knjigo o fiziki osnovnih delcev z naslovom Iz take so snovi kot sanje. S svojimi kratkimi in dolgimi članki je poglobil naše znanje o Stefanovem raziskovalnem delu in življenju. Njegova debela knjižica v knjižni zbirki Zbirka Sigma z naslovom Kvantna fizika, (DZS, Ljubljana 1974) vsebuje skoraj 'popolno' definicijo in uvod k razumevanju Heisenbergovega načela nedoločenosti za začetnike.

Vsakdo, ki ga pozna, bi lahko opisal njegovo pronikavo nrav in natančen način izražanja z njegovimi lastnimi preprostimi besedami, kar je pred časom menil Lev Davidovič Landau:

 »Podobne misli lahko najdemo pri drugih kozmologih,
ki so na glasu, da se velikokrat motijo, vendar nikoli ne dvomijo«
Janez Strnad iz recenzije prevoda Mirjam Galičič
Hawkingove knjige Kratka zgodovina časa (Obzornik mat, fiz. 39 (1994) 6, pp 191 - 192).

Prisluhnimo še navdušenemu uporabniku Linuxa o profesorju Strnadu:

 »Ni ravno ideja, kakršno sem pričakoval. Heh, kot bi
šel »s topom streljat na vrabce.« (c) prof.dr. Janez Strnad «
Mkx

Strnadovo delo vsebuje tudi področja iz fizike, ki niso na prvi pogled povezana z njo, na primer kot v njegovem članku Znanost in politika v vinjetah razpoložljivem na vsemrežju.

»Richarda Feynmana je vznejevoljil prijatelj astronom, ki se je hvalil z uporabnostjo svojih
raziskovanj o vesolju. Po njegovem mnenju to ni bilo pošteno. Raziskovalec naj pojasni laikom,
kaj dela, in če ga v takih okoliščinah nočejo podpirati, je to njihova stvar«.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svojo knjigo Iz take so snovi kot sanje je Strnad leta 1988 prejel Levstikovo nagrado.

Strnad je od leta 2001 častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Profesorja Strnada je predsednik države 25. oktobra 2005 odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo v naravoslovju, še posebej za prispevek k širjenju znanstvene kulture in razumevanja znanosti.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Univerzitetni učbeniki[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Strnad, Atlas klasične in moderne fizike, (prevod in priredba priročnika Hansa Breuerja, dtv-Atlas zur Physik, (Deutscher Taschenbuch verlag, München 1987, 1988)), DZS, Ljubljana 1993, pp 400, (COBISS).
  2. Janez Strnad, Fizika, 1. del, Mehanika, Toplota, (DZS, Ljubljana 1977, pp 1 – 284, (COBISS).
  3. Janez Strnad, Fizika, 2. del, Elektrika, Optika, (DZS, Ljubljana 1978, pp 285 – 564) (COBISS).
  4. Janez Strnad, Fizika, 3. del, Posebna teorija relativnosti, Atomi, (DZS, Ljubljana 1980, pp 320).
  5. Janez Strnad, Fizika, 4. del, Molekule, kristali, jedra, delci, (DZS, Ljubljana 1982, pp 283).
  6. Janez Strnad, Mladen Gros, Marjan Hribar, Alojz Kodre, Naloge iz fizike, (DMFA SRS, Ljubljana 1981, pp 108).

Izbrana poglavja iz fizike in podiplomski seminarji[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Strnad, Fazna, skupinska, signalna hitrost, (DMFA SRS, Ljubljana 1975, pp 31).
  2. Janez Strnad, Poskusi v posebni in splošni teoriji relativnosti, (DMFA SRS, Ljubljana 1977, pp 44).
  3. Janez Strnad, Na pot v kvantno elektrodinamiko, (DMFA SRS, Ljubljana 1986, pp 176).
  4. Janez Strnad, Na pot k Schwarzschildu, (DMFA S, Ljubljana 1991, pp 52).
  5. Janez Strnad, Homogeno gravitacijsko polje: med posebno in splošno teorijo relativnosti, (DMFA S, Ljubljana 1994, pp 44).
  6. Janez Strnad, Začetki kvantne statistične mehanike, (DMFA S, Ljubljana 1997, pp 31).
  7. Janez Strnad, Odkritje razcepa, (DMFA S, Ljubljana 2000, pp 39).

Knjige[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Strnad, Jožef Stefan, Ob stopetdesetletnici rojstva, (DMFA SRS, Ljubljana 1985).
  2. Janez Strnad, Prapok Prasnov požene v dir, (DZS, Ljubljana 1988, pp 81).
  3. Janez Strnad, Zgodbe iz fizike, (Slovenska matica, Ljubljana 1990, pp 379).
  4. Janez Strnad, Fiziki 1, (Mihelač in Nešović, Ljubljana 1995, pp 159).
  5. Janez Strnad, Razvoj fizike, (DZS Ljubljana 1996, pp 400).
  6. Janez Strnad, Fiziki 2, (Modrijan, Ljubljana 1999, pp 199).
  7. Janez Strnad, Fiziki 3, (Modrijan, Ljubljana 2000, pp 227).
  8. Janez Strnad, Svet merjenj: o razvoju fizike in merjenju osnovnih fizikalnih količin, (DZS, Ljubljana 2001, pp 139).
  9. Janez Strnad, Sto let fizike: od 1900 do 2000, (DMFA S, Ljubljana 2001, pp 233).
  10. Janez Strnad, Fiziki 4, (Modrijan, Ljubljana 2004, pp 190).
  11. Janez Strnad, Fiziki 5, (Modrijan, Ljubljana 2005, pp 192).
  12. Janez Strnad, Einstein. Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi?, (Modrijan, Ljubljana 2005, pp 138).
  13. Janez Strnad, Einstein. E = mc [na] 2, (Modrijan, Ljubljana 2005, pp 164).
  14. Janez Strnad, Fiziki 6, (Modrijan, Ljubljana 2008, pp 208).
  15. Janez Strnad, Mala zgodovina vesolja, (DMFA S, Ljubljana 2008, pp 265).

Strokovni članki[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Strnad, Sto let Stefanovega zakona, (Obzornik mat, fiz. 26 (1979) 3).
  2. Janez Strnad, A. Vengar, Stefanova meritev toplotne prevodnosti zraka, (European Journal of Physics, 1984).
  3. Janez Strnad, Kako je Jožef Stefan odkril zakon o sevanju, (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 8, Ljubljana 1985).
  4. Janez Strnad, Stefanov tok, (Obzornik mat, fiz. 32 (1985).
  5. Janez Strnad, Stefanova naloga, (Obzornik mat, fiz. 34 (1987).
  6. Janez Strnad, Stefanove elektodinamične enačbe, (European Journal of Physics, 1989).
  7. Janez Strnad, Ernst Mach kot fizik, (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 10, Ljubljana 1989).
  8. Janez Strnad, Dvigajoči se mehurčki, (Obzornik mat, fiz. 39 (1992) 4, pp 85 – 89).
  9. Janez Strnad, Oslabitev Brownovega gibanja, (Obzornik mat, fiz. 39 (1992) 2, pp 49 – 54).
  10. Janez Strnad, Opazovanje in teorija, (Obzornik mat, fiz. 39 (1992) 5, pp 141 – 150).
  11. Janez Strnad, J. Stefana 'Longitudinalna nihanja palic' , (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 1, pp 17 – 19).
  12. Janez Strnad, Ali mora znati, kdor uči?, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 1, pp 23 – 31).
  13. Janez Strnad, Superprevodnost, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 4, pp 110 – 120).
  14. Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi I. Interferenčni poskus s sevanjema v nasprotnih smereh, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 5, pp 135 – 136).
  15. Janez Strnad, Supertekočnost, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 6, pp 183 – 191).
  16. Janez Strnad, Fizika iz Karlsruheja: O novostih v poučevanju fizike, (Obzornik mat, fiz. 41 (1994) 4, pp 122 – 128).
  17. Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi I. Youngov poskus z ionoma, (Obzornik mat, fiz. 41 (1994) 5, pp 119 – 153).
  18. Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi, Interferenčni poskus z laserjema, (Obzornik mat, fiz. 41 (1994) 6, pp 187 – 190) (PACS 42.50.-p.)
  19. Janez Strnad, Premo centralno gibanje J. Vege, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 1, pp 20 – 26). (PACS 01.65.+g, 45.40Gj)
  20. Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi, Interferenčni poskus z molekulami C60, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 2, pp 53 – 56) (PACS 33.80.-b.)
  21. Janez Strnad, Precesija enakonočij, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 4, pp 120 – 125). (PACS 01.65.+g)
  22. Janez Strnad, Osnovne fizikalne konstante 1998, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 5, pp 177 – 179). (PACS 06.20.Jr)
  23. Janez Strnad, Rubinowicz v Ljubljani, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 6, pp 144 – 146). (PACS 01.60.+g)
  24. Janez Strnad, O gravitacijski konstanti, (Obzornik mat, fiz. 48 (2001) 1, pp 19 – 25). (PACS 04.80.-y)
  25. Janez Strnad, Med dvema ognjema?, (Obzornik mat, fiz. 48 (2001) 1, pp 92 – 94). (PACS 06.20.Fn)
  26. Janez Strnad, Sevalni tlak in P. N. Lebedev, (Obzornik mat, fiz. 48 (2001) 1, pp 148 – 153). (PACS 01.65.+g, 45.40Gj)
  27. Janez Strnad, Prožni trk kot model vesolja, (Obzornik mat, fiz. 49 (2002) 1, pp 21 – 27). (PACS 98.80.-k)
  28. Janez Strnad, Stefanova sila, (Obzornik mat, fiz. 49 (2002) 2, pp 58 – 61). (PACS 01.65.+g, 47.15.-x)
  29. Janez Strnad, Interferenca elektronov na svetlobi, (Obzornik mat, fiz. 49 (2002) 5, pp 148 – 150). (PACS 33.80.-b)
  30. Janez Strnad, Vega o obliki Zemlje, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 1, pp 27 - III). (PACS 01.65.+g, 45.40Gj)
  31. Janez Strnad, O elektronih v atomu, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 3, pp 82 – 85). (PACS 01.40.Ej)
  32. Janez Strnad, Kako sem pisal učbenik za fiziko, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 5, pp 157 – 160). (PACS 01.40.Gm)
  33. Janez Strnad, Bose-Einsteinova kondenzacija cezija, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 6, pp 184 – 191). (PACS 03.75.Fi)

Poljudni članki[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Strnad, Jožef Stefan, Ob stopetdesetletnici, (Presek (1985) 5).
  2. Janez Strnad, Stogodišnjica Stefanovega zakona, (Dijalektika, Beograd 1979 3-4).
  3. Janez Strnad, Svetlobni mlinček, (Presek 24 (1996/1997) 130).
  4. Janez Strnad, Natančnejši podatki o vesolju, (Delo, Znanost/Scientia, 7. april, 2003 pp 3)
  5. Janez Strnad, Einsteinov korak v vesolje, (Spika, 13 (2005) 12, pp 521–523, 550)
  6. Janez Strnad, Ole Rømer, (Spika, 13 (2005) 12, pp 546–549)

Kolokviji[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Strnad, Bose-Einsteinova kondenzacija alkalijskih atomov, (FMF, IJS, Ljubljana 5. november, 2001).
  2. Janez Strnad, Nobelova nagrada za fiziko 2000, (FMF, IJS, Ljubljana 6. november, 2000).
  3. Janez Strnad, Alojz Kodre, Profesor Kuščer - In Memoriam, (FMF, IJS, Ljubljana 2. februar, 2000).

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Sandi Sitar (1993), Jožef Stefan, pesnik in fizik, Ob stoletnici smrti, Založba Park, Ljubljana).

Navedki[uredi | uredi kodo]

 »Poleg tega fizika in druge znanosti o naravi omogočajo, da si ustvarimo usklajeno sliko narave. To zbuja spoštovanje pred naravo in budi zavest, da so zaloge goriv in surovin omejene in da Zemlja lahko preživi samo omejeno število ljudi. To nas navaja, da skrbimo za okolje in v zvezi z njim ravnamo premišljeno. Fizika in druge znanosti o naravi lahko pokažejo, kateri postopki in naprave so prijaznejše do okolja, in omogočajo, da odkrijejo in razvijejo take naprave in postopke.« —J. Strnad, Astronomija in Svetovno leto fizike 2005, (Spika 13 (2005) 12, pp 520).