Pedenjped

Pedenjped je eden izmed najbolj prepoznavnih deških literarnih likov v slovenski mladinski književnosti.

O pesmih

Pedenjped je zbirka avtorskih pesmi v slikaniški knjižni obliki, ki vsebuje veliko ilustracij in v kateri nam pesnik na humoren in zanimiv način predstavi osrednji literarni lik Pedenjpeda. Niko Grafenauer, avtor pesmi o Pedenjpedu, rojen 5.12.1940, je zelo znan slovenski pesnik, poleg tega pa tudi kritik, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar. Poleg pesmi za otroke in mladino, med katere spada Pedenjped, piše tudi pesmi za odrasle.

Predstavitev literarnega lika

Pomen besed PEDENJ in PED (iz SSKJ):

pédenj -dnja m (ẹ̄) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pednje dolga palica / pedenj visoka trava; za pedenj visok; bil je dober pedenj od tal / obseči kaj s pednjem ene roke 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: priboriti smo si morali vsak pedenj zemlje

péd -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi

Pedenjped je ponarodel izvirni lik v slovenski mladinski književnosti. Zanj lahko rečemo, da na neki način potrjuje stereotipno podobo dečka v mladinski književnosti. Gre torej za tipični deški lik, ki ga Grafenauer predstavi skozi zbirko pesmi. Tako lahko izvemo, da je Pedenjped izredno neurejen, razkuštran deček, ki mu je higiena popolnoma tuja stvar. Pogosto trmari, joka in kuha mulo. Hkrati pa je tudi zelo samostojen, saj kot pravi pesmica SAM:

»Pedenjped se sam oblači. sam počeše in umije, čeveljčke si sam skrtači sam se s čepico pokrije.«

Po drugi strani pa je zelo pogumen, saj se nikogar ne boji, pa tudi če bi se, bi z njim opravil kar sam. Pedenjped pa ne bi bil tipičen deški lik, če ne bi bil tudi nagajiv, razposajen in sladkosned. Zanimivo je, da ga lahko spoznamo tudi kot zelo učenega dečka, ki rad bere knjige, igra piščal, čeprav ne ravno najbolje in rad ustvarja, še posebej slika po steni, kar seveda ni ravno po godu njegovemu očetu.

V pesmih se pogosto pojavlja Pedenjpedov oče in sicer največkrat kot vzor strogega in zglednega očeta. Poleg očeta se v pesmih pojavi tudi Pedenjpedova babica, ki svojemu vnuku seveda daje potuho, kot je to za babice običajno. Zanimivo pa je, da se lik matere ne pojavi niti v eni pesmici.

Slikanico Pedenjped sta ilustrirala Lidija Osterc in Marjan Manček. Zelo znane so ilustracije Marjana Mančka, ki pedenjpeda predstavi kot majhnega fantka z ogromnimi ušesi na veliki, skuštrani glavi. Vedno je oblečen v rumeno majico, modre hlače in rdeče čevlje z rumenimi vezalkami. Njegove ilustracije se ujemajo z opisom Pedenjpeda, v pesmi PEDENJPED:

»Pedenjsrajčka, pedenjhlače, pedenjčevlji na nogah. Gromozanski kos pogače neprenehoma v rokah.« Vsi iz sebe so lasje, ne prenesejo glavnika, in kazalec nevede venomer po nosu stika. Uhlja kot dva sprta strica muhasto štrlita v svet. Pedenjjamica sred lica- to je mali Pedenjped.«

Pesnik sam je o Pedenjpedu nekoč zapisal: »S Pedenjpedom sem se hotel predvsem približati otroškemu načinu gledanja na stvari in dogodke, s katerimi se otrok srečuje v vsakdanjem življenju, obenem pa svoja lastna otroška doživetja kakor tudi vtise, ki nastajajo v meni, ko danes opazujem otroke, tako združiti med sabo, da bo oseba tega junaka kar najbolj privlačna in zanimiva.«

Miroslav Košuta pa je o njem zapisal: »Pedenjped je deček, ki je velik pedenj in še ped. V njem so združene lastnosti vseh razposajenih in neugnanih malčkov. Ni je stvari, ki bi ušla njegovim radovednim očem; rad ima sladkarije, rad se postavlja s kako svojo umetnijo, včasih jo pošteno zagode očku in mamici, spet drugič je na vso moč moder in nedostopen pri svojih vsakdanjih, a neodložljivih opravilih. Bere učeno in po svoje, kakor smo pred kratkim brali še mi vsi, piska kot pravi umetnik na piščal, pred nobenim polžem se ne splaši, neizmerno spoštuje sladoled in druge dobrote, prav rad pomaga , a je pri tem bolj v nadlogo kot v pomoč, popravlja ure po hiši, ureja promet in klepeče kot pravo ropotalo, ki ne utihne, dokler ga ne odnesejo spat.« (Izjavi pesnika in Miroslava Košute sta citirani iz: Grafenauer, Niko. Pedenjped. Ljubljana, 1969.)

Pri Pedenjpedu nekateri starši morda pogrešajo več staršem prijaznih nasvetov za otroke, vendar se je treba pogledati v ogledalo in si priznati, da današnji otroci niso vedno samo hvale vredni. Da je Pedenjped ime literarnega lika, ki je predvsem med otroci zelo popularen, potrjuje tudi dejstvo, da se je Eva Grafenauer Korošec, kot odgovorna urednica odločila, da to ime vzame kot naslov brezplačne revije za otroke. 1. izvod je izšel septembra 2008, izhajala pa bo vsaka dva meseca.

Primerjava z drugimi liki

Lik Pedenjpeda lahko povežemo s številnimi deškimi literarnimi liki, ki se pojavljajo v mladinski literaturi, saj je lik dečka, ki je nagajiv, razposajen in pogumen zelo pogost. Tako lahko podobnosti najdemo v Levstikovi zbirki Najdihojca, kjer nastopa tudi deški literarni lik, ki je nagajiv, razposajen in dela to, kar njemu pač paše. Podobnosti najdemo tudi v Župančičevemu liku Cicibanu, ki je pravi razgrajač, ki nikoli ne posluša mame. Fran Levstik je uporabil podobno poimenovanje dečka, ki je morda nekoliko podoben Pedenjpedu, to je Pedenj-človek. Npr. v pesmi Pedenj-človek in laket-brada, kako sta se metala. Pesem Laketbrada pa najdemo tudi med Grafenauerjevimi pesmimi.

Viri

• Maribor : Obzorja, 1966, zbirka Mlada obzorja
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1968, zbirka Najdihojca
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1969, Moja knjižnica
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977, zbirka Moja knjižnica
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1979, zbirka Velike slikanice
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1980, zbirka Velike slikanice
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1983, zbirka Velike slikanice
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1988, zbirka Cicibanov vrtiljak
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1988, zbirka Najdihojca
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995, zbirka Cicibanov vrtiljak, Velike slikanice
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 2000, zbirka Cicibanov vrtiljak, Velike slikanice
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 2000, zbirka Sončnica, Kadar glava nad oblaki plava
• Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004, Pedenjhišica

Glej tudi

• seznam slovenskih pravljic
• seznam slovenskih mladinskih literarnih likov
• seznam literarnih pojmov
• seznam domišljijskih prostorov v slovenski mladinski književnosti
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih pesnikov