Literarna teorija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Literarna teorija je znanost, ki preučuje in razlaga oblike leposlovja, ki so sledeče:
- epika (pripoveduje o dogodkih, osebah, krajih)
- lirika (izpoveduje notranja občutja, razpoloženja, stanja)
- vezana besedila (S. Kosovel, Kras)
- nevezana besedila (A. Manzoni, Zaročenca, odlomek »Pozdravljene, gore«)
- dramatika (prikazuje dogajanje z govorom in s kretnjo)
- vezana besedila (W. Shakespeare, Romeo in Julija)
- nevezana besedila (A. T. Linhart, Županova Micka)
Glavne panoge literarne teorije so stilistika (študij sloga), metrika (raziskovanje meroslovja) in poetika (preučevanje oblik besedne umetnosti).
Viri [uredi]
- Silva Trdina: Besedna umetnost, Ljubljana 1961