Taja Kramberger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Taja Kramberger, slovenska zgodovinarka, pesnica in prevajalka, * 1970, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Na ljubljanski Filozofski fakulteti je leta 1997 diplomirala iz zgodovine in absolvirala študij arheologije. Med letoma 1998 in 2006 je prejela več tujih študijskih in raziskovalnih štipendij v Franciji (MSH, EHESS, Erasmus, Proteus) in na Madžarskem (junior fellow na Collegium Budapest). Iz zgodovine in zgodovinske antropologije je doktorirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

Na isti fakulteti je bila zaposlena v letih 2004-2010. Odpuščena je bila leta 2010 med t.i. "kadrovsko racionalizacijo.[1] Trenutno je sodelavka raziskovalnega projekta na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. V letih 2001-2010 je bila odgovorna urednica znanstvene revije Monitor ZSA, revije za zgodovinsko, socialno in druge antropologije (med 2001 in 2004 imenovane Monitor ISH). Leta 2012 je zapustila Slovenijo in zdaj živi v Parizu.

Objavila je deset pesniških zbirk, med njimi leta 2004 tudi večjezično zbirko Mobilizacije, ki je bila ponatisnjena leta 2011. O njeni zbirki Z roba klifa (2011) v recenziji beremo:

Njena poezija je pogumna, neposredno odprta v detektiranju in razkrivanju slabega. V takšni obliki oz. vsebini je ni mogoče najti v slovenski poeziji – v tem ostaja osamljena. Da ne bo pomote, govorim o poeziji, ki je uporna in osebna, hkrati pa je tudi univerzalna. Avtorica natančno ve, da »osebno je politično«, in to zapiše v pesmi Zadnja diploma: navodilo za uporabo barab. Vendar je tudi res, da poezije ni mogoče pritrditi na oglasno desko, ni je mogoče izkričati z oblastniških odrov. Tu je presežek [...] Ne poznam poezije pri nas, ki bi bila tako neposredno vpeta v jasne determinante dogajanja in njegovih akterjev, ki jih sama pesnica povzdigne na raven upesnjevanja univerzalne človeške bede, izmaličenosti in dvoličnosti. In kljub temu zdrsljivemu robu se ves čas zadržuje znotraj poetičnega sveta, ki lahko pove marsikaj bolje in natančnejše kot kakršna koli družbenopolitična obsodba takih razmer.[2]

Njena dela so prevedena v več jezikov, v knjižni obliki sta izbora njene poezije izšla v madžarščini in hrvaščini. Prevaja poezijo in strokovna besedila iz francoščine, italijanščine, angleščine in španščine. Večkrat je bila nominirana za literarne nagrade, leta 2006 je za pesniško zbirko Vsakdanji pogovori dobila Veronikino nagrado.

Med 1995 in 2013 je gostovala na številnih mednarodnih literarnih festivalih po svetu, nekaj jih je organizirala ali vodila tudi sama (tako leta 2001 prvi eksperimentalni pesniško-prevajalski projekt Različni jeziki/Linguaggi di-versi, ki je gostoval v Sloveniji in kjer so pri prevodih skupaj sodelovali pesniki in prevajalci, ustvarjalno ozračje delavnice pa so kreirali tudi slikarji in glasbeniki, in leta 2006 mednarodni literarni projekt Morske linije/Sealines, ki je prek literarnih rezidenc povezal šest evropskih pristaniških mest). Leta 2012 je bila gostja svetovnega pesniškega srečanja Poetry Parnassus v Londonu v organizaciji Southbank Centre kot edina udeleženka iz Slovenije.

Leta 2011 je Taja Kramberger skupaj s še dvema pesnicama in prevajalkama, Barbaro Korun in Tatjano Jamnik, ki sta prav tako kakor Taja Kramberger že leta javno angažirani za večjo emancipacijo žensk v slovenski literaturi in za večjo socialno pravičnost v deželi, ustanovila zasebno Mednarodno literarno nagrado KONS®, ki se podeljuje za socialno transformativno literarno delo in za integralno življenjsko držo ter angažmaje pesnic in pesnikov v skupno dobro vseh ljudi.

References[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zgodovinopisje, antropologija[uredi | uredi kodo]

  • Historiografska divergenca : razsvetljenska in historistična paradigma : o odprti in zaprti epistemični strukturi in njunih elaboracijah. Koper, Annales, 2007. ISBN 978-961-6033-93-0
  • Misliti družbo, ki (se) sama ne misli (v soavtorstvu z Dragom B. Rotarjem), (Zbirka Teorija, 2010, 5). Ljubljana, Sophia, 2010. ISBN 978-961-6768-25-2.
  • Nevidne evidence : misliti idola tribus (v soavtorstvu z Dragom B. Rotarjem), (Zbirka Teorija, 2011, 11). Ljubljana, Sophia, 2011. ISBN 978-961-6768-36-8.

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • Marcipan (1997)
  • Spregovori morje (1999)
  • Protitok/Gegenströmung (2001)
  • Žametni indigo (2004)
  • Mobilizacije/Mobilisations/Mobilitazioni/Mobilizations (2004)
  • Vsakdanji pogovori (2006)
  • Opus quinque dierum (2009)
  • ♣stava ♣♣publike ♣♣♣♣♣ni♣♣ (poezija-brisanka na podlagi Ustave Republike Slovenije, e-izdaja, 2010)
  • Opus quinque dierum (2009)
  • Z roba klifa (2011)

Knjižni prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Michele Obit, Leta na oknu, (Knjižna zbirka Alkimije). Trst: ZTT: = EST, 2001. 79 str., ilustr. ISBN 88-7174-054-8.
  • Gao Xingjian, Ribiška palica za starega očeta, (Zbirka Nobelovi nagrajenci, soprevod z Dragom B. Rotarjem). Radovljica: Didakta, 2001. 100 str. ISBN 961-6363-62-X.
  • Neringa Abrutyte, Izpoved (litvansko-slovenska izdaja), (Aleph, 90). Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2004. 91 str. ISBN 961-6036-50-5.
  • Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 264 str., ilustr. ISBN 86-11-16964-6.
  • Roberto Juarroz, Vertikalna poezija (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2006. 224 str. ISBN 961-242-035-1.
  • Claribel Alegria, Več kakor zloščen kamen (Knjižna zbirka KONS). Ljubljana: KUD Police Dubove, 2013. 252 str. ISBN 978-961-93382-3-0 [1]
  • Pierre Bourdieu in Loïc Wacquant, Načela za refleksivno družbeno znanost in kritično preučevanje simbolnih dominacij (Taja Kramberger in Drago Braco Rotar - urednika, soprevajalca), Knjižnica Annales Majora, Koper, UP, 2006, 262 p., ISBN 961-6033-87-5.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vid Sagadin, Iskanje nezasičenih prostorov, Literatura, vol. 17, no. 169-170, julij-avgust 2005, str. 224-229.
  • Aleksandra Lutar Ivanc, Album slovenskih književnikov. Ljubljana, 2006. (COBISS)
  • Irena Novak Popov, Antologija slovenskih pesnic 3, 1981 – 2000, Založba Tuma, Ljubljana, 2007, str. 318–329.
  • Jad Hatem, La pierre de l'invisibilité, La Poésie slovène contemporaine : l'écriture de la pierre (Portraites littéraires), Éditions du Cygne, Paris, 2010, str. 11–24.
  • Iztok Osojnik, Pet dni na ladji norcev, Apokalipsa, no. 134/135, 2009, str. 285–295.
  • Iztok Osojnik, Kosovel in/and Kramberger: between the avant-garde and contemporary Slovenian political poetry (translated by Špela Drnovšek Zorko), Primerjalna književnost (ISSN: 0351-1189), letn. 34, št. 1 (2011), str. 3-33.
  • Alenka Jovanovski, Transformativna moč v sodobni poeziji 2004-2010 : fragmenti[2], Sodobna slovenska književnost (1980-2010), 2010, str. 123-129

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]