Alma Maksimiljana Karlin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Alma Maksimilijana Karlin

Alma Vilibalda Maksimiljana Karlin [álma vílibalda maksimiljána karlín], slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica, * 12. oktober 1889, Celje, † 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju.


Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stavri srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.

——Alma Maksimilijana Karlin, Pod košatim očesom, stran 51—

Vsebina

[uredi] Življenje

Alma Karlin se je rodila očetu Jakobu Karlinu, ki je bil major avstro-ogrske vojske, in materi Vilibardi, ki je bila učiteljica. Oče ji je umrl, ko je imela komaj osem let. Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenskega jezika pa ni govorila najbolje in ga tudi ni uporabljala veliko. Že kmalu je pokazala smisel za glasbo, risanje, še najbolj pa za učenje tujih jezikov.

Srednjo šolo je končala v Grazu, od tam pa je leta 1913 odšla v London študirat jezike. Študirala je angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino in španščino, kasneje pa se je učila še perzijsko, kitajščino in japonščino.

V začetku 1. svetovne vojne, leta 1914, se je morala umakniti na Švedsko in Norveško, ker je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Londonu nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v Celje, 24. novembra 1919 pa je že odšla na pot in bila z doma vse do leta 1928. V tem času je prepotovala velik del sveta in si med drugim ogledala Južno in Severno Ameriko, Daljni Vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. O svojem potovanju in doživetjih je pisala v različne časopise in revije, med drugim tudi v glasilo celjskih Nemcev Cillier Zeitung, v nemška časopisa Neue Illustrierte Zeitung in Der deutsche Bergknappe. Bila je dolgoletna etnografinja in zbirateljica, večino predmetov, ki jih je nabrala na svojih potovanjih, je pošiljala domov (nekateri ohranjeni primerki z njenih potovanj so danes shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Celju). Njena zadnja postaja na potovanju je bila Indija, od koder se je januarja leta 1928, vrnila v Celje. V Celju je živela do svoje smrti.

[uredi] Dela in književno ustvarjanje

Opus Alme Maksimilijane Karlin po do sedaj zbranih podatkih obsega štiriindvajset objavljenih knjig, več kot štirideset proznih del novel, črtic, člankov, pesmi (ohranjene so v rokopisu), notnih zapisov ter risb. Pisala je v nemščini, nakatere članke je pisala v angleščini za angleško govoreča področja.

Najpomembnejša dela - potopise, romane in etnološka dela je izdala v prvem desetletju po vrnitvi s poti, od leta 1928 do leta 1938, 22 njenih knjig so med letoma 1921 in 1937 izdali pri različnih založbah v Nemčiji, Angliji, na Finskem in v Švici. Nekatere iz med teh dvaindvajsetih knjig so tudi ponatisnili (troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado 80.000 izvodov, kar je še za današnje dni spoštljiva številka) in jih prevedli v angleščino, francoščino in finščino. Nekatere njene knjige sta ilustrirala celjski slikar Seebacher in Tea Schreiber-Gamelin.

Alma Maksimilijana Karlin je s svojim književnim delovanjem prevzela tudi švedsko pisateljico in nobelovo nagrajenko Selmo Lagerlöf, ki je Karlinovo predlagala za Nobelovo nagrado za književnost za delo Laterna smrti.

Aprila 2008 so v mariboru začeli snemati igrani dokumentarni film o njenem življenju. Karlinovo bo upodobila igralka Veronika Drolc, režiserka projekta pa je Marta Frelih.

[uredi] Bibliografija

Romani

Novele

Zgodbe

Potopisi

Dramska dela

Druga dela

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

  • Karlin, Alma M., Samotno potovanje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1969.
  • Šelih, Alenka, Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, Tuma SAZU 2007.

[uredi] Zunanje povezave

V drugih jezikih