Rožančeva nagrada
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rožančeva nagrada (tudi nagrada Marjana Rožanca) je nagrada za Najboljšo esejistično zbirko, ki jo podeljujejo od leta 1993. Prvotno sta jo podeljevala slovenski časopis Dnevnik in Založba Mihelač. Leta 1998 je organizacijo, zagotavljanje sredstev, imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel Sklad Marjana Rožanca. Sklad sta ustanovili založbi Mihelač in založba Nova revija.
Dobitniki Rožančeve nagrade [uredi]
Dobitniki te nagrade so sledeči avtorji, za svoje eseje:
- 1993 - Drago Jančar - za esej Razbiti vrč[1],
- 1994 - Jože Snoj - za esej Med besedo in bogom[1],
- 1995 - Drago Jančar - za esej Egiptovski lonci mesa[1],
- 1996 - Tomo Virk - za esej Ujetniki bolečine[1],
- 1997 - Matevž Kos - za esej Prevzetnost in pristranost[1],
- 1998 - Aleš Berger - za esej Krokiji in beležke[1],
- 1999 - Milan Dekleva - za esej Gnezda in katedrale[1],
- 2000 - Edvard Kovač - za esej Oddaljena bližina[1],
- 2001 - Iztok Geister - za esej Levitve[1],
- 2002 - Vinko Möderndorfer - za esej Gledališče v ogledalu[1],
- 2003 - Vinko Ošlak- za esej Spoštovanje in bit[1],
- 2004 - Gorazd Kocjančič - za esej Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990-2003[1],
- 2005 - Aleksander Zorn - za esej Smešna žalost preobrazbe[1],
- 2006 - Drago Jančar - za esej Duša Evrope[1],
- 2007 - Aleš Šteger - za esej Berlin in Igor Zabel za esej Eseji o moderni in sodobni umetnosti[1],
- 2008 - Dušan Jovanović - za esej Svet je drama[1]
- 2009 - Ifigenija Simonović - za zbirko esejev Konci in kraji[1]
- 2010 - Peter Kovačič Peršin - za zbirko esejev Vrnitev k Itaki: Slovenci v procesih globalizacije[2]
- 2011 - Miklavž Komelj - za zbirko esejev Nujnost poezije[3]
Sklici in opombe [uredi]
|
||||||||
