Tomaž Pengov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox music.png
Tomaž Pengov
Tomaž Pengov pred nastopom leta 2005
Tomaž Pengov pred nastopom leta 2005
Osnovni podatki
Rojstno ime Tomaž Pengov
Znan(a) tudi kot Pigl
Rojstvo 1949, Ljubljana
Smrt 10. februar 2014, Golnik
Glasbeni slog Folk rock
Poklic pevec, glasbenik, producent, pisec pesmi
Glasbilo vokal, kitara, lutnja
Leta delovanja 1973 - 2014
Založba Škuc, ZKP RTVL, Sraka
Povezani
ustvarjalci
Salamander

Tomaž Pengov (vzdevek Pigl), slovenski glasbenik in kantavtor, * 1949, Ljubljana, Slovenija, † 10. februar 2014, Golnik, Slovenija.[1]


Biografija

Tomaž Pengov se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje je ustvarjal kot svobodni umetnik. Igral je na 12-strunsko akustično kitaro in lutnjo, pel in pisal pesmi. Njegovi prvi nastopi datirajo v leto 1968, ko je igral pesmi Boba Dylana in Donovana, nato je prevajal njune pesmi v slovenščino. Prvi dokumentiran posnetek Tomaža Pengova je njegov vokal v pesmi Oda Ireni avtorja Dušana Velkavrha, ki jo je posnel s skupino Mladi Levi. Izdal je štiri plošče avtorskih pesmi. Odpotovanja (1973), Pripovedi (1988), Rimska cesta (1992) in Biti tu (1996). Plošča Odpotovanja je prva kantavtorska in neodvisna plošča v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Leta 2006 je izdal izbor svojih najboljših pesmi na plošči Koncert, leta 2011 pa zvočno knjigo Drevo in zvezda. Leta 1978 je uglasbil Ježkovo pesem Črna pega čez oči, ki je prvič izšla v dokumentarnem filmu o ljubljanski Cukrarni, za film Krč je leta 1979 napisal pesem Tihe so njive. Leta 1997 je za svoje pesniško ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado, 1999 pa so o njem posneli film Dih besede. Tomaž Pengov je umrl 10. februarja 2014 na Golniku.

Odpotovanja

Svojo prvo ploščo Odpotovanja je Pengov posnel leta 1973 deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. Plošča je prva kantavtorska plošča v Sloveniji in Jugoslaviji in tudi prva neodvisna plošča. Še danes velja za nepresežen kantavtorski izdelek pri nas. Šele za njim so se s takšnim izdelkom lahko pohvalili Tomaž Domicelj, Marko Brecelj, Andrej Šifrer ali Jani Kovačič.

Kot je pozneje Pengov večkrat poudaril, si ni mislil, da sploh bo izdal ploščo, saj je svoje pesmi pripovedoval predvsem sebi in svojim prijateljem.

»Rad sem nastopal, 21. marca 1972 v Viteški dvorani v Križankah sem imel res lep koncert in takrat so mi prijatelji rekli, da bi naredil ploščo.« (Mladina, 2007 / 09)

Izšla je pri založbi ŠKUC. Hkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, v katerem so snemale največje legende jugoslovanske in slovenske popularne glasbe. Pri plošči so sodelovali njegovi prijatelji, med njimi pesnik in pisatelj ter sošolec iz študentskih let Milan Dekleva , ki je tudi na kasnejših ploščah Pengova napisal spremne tekste ter knjigo Pimlico, ki je pravzaprav zapis o Pengovu.

»Pengov je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev.« (Milan Dekleva, 2011)

Z Deklevo sta skozi celotno življenje ohranila medsebojno spoštovanje in nekakšno umetniško prijateljstvo. Pengov je veljal za neposrednega, direktnega umetnika, ki se ni rad izpostavljal. Na plošči je sodelovala Bogdana Herman, ki je odpela spremljevalni vokal.  

Odpotovanja je plošča, ki tvori zaključeno celoto, hkrati pa ima tudi posamične izvrstne pesmi, ki jih je izvajal celotno kariero na koncertih. Gre za unikaten spoj lirične poezije in glasbe, pri čemer se vokal prepleta z unikatno prstno tehniko igranja kitare, kakršne do tedaj ni bilo slišati niti v svetovnem merilu. Igral je na 12-strunsko kitaro in lutnjo.

Odpotovanja 1973 (mono), 1981 (stereo), 1991 (CD)

Cesta

Danaja

V nasmehu nekega dneva

Potovanje nespečih

Matala

Čakajoč nase, brat

Nerodna pesem

Kretnje

Druga jesen

Oče

Sarkofagi

Ladje prostora

Epistola

Kot je Pengov večkrat povedal na kasnejših koncertih, je pesem Cesta nastala med njegovim nekajdnevnim bivanjem v katedrali v Kolnu, katero so ravno tedaj prenavljali. Takrat je prvič razmišljal, da bi svoje misli zaokrožil v pesmi. Pesem Danaja velja za eno najlepših liričnih  pesmi nasploh, V nasmehu nekega dneva pa je njegova osrednja pesem, saj skorajda ni minil nastop, da je ne bi zaigral. Z Nerodno pesmijo je navadno začenjal svoje koncerte, a je na radiu niso želeli predvajati zaradi besede Bog. Ena njegovih najbolj izpostavljenih pesmi je pesem Sarkofagi, ki s svojim mantričnim ponavljanjem sosledja akordov in vokala ustvarja magično brezčasno atmosfero, ki tudi sicer preveva celotno ploščo. Ploščo Odpotovanja je Pengov predstavljal po Sloveniji na svojih recitalih.

Od Odpotovanj do 'Pripovedi

V drugi polovici sedemdesetih let je Pengov sodeloval pri ustvarjanju filmske glasbe. Za film Krč je leta 1979 napisal pesem Tihe so njive, ki je izšla na vinilni singel plošči, kasneje pa v novi izvedbi na plošči Pripovedi. S klasičnim kitaristom Jerkom Novakom je leto prej posnel še en vinilni singel, na kateri je uglasbitev Ježkove pesmi Črna pega čez oči (prvič je izšla ob Pogačnikovem dokumentarnem filmu o ljubljanski Cukrarni, kasneje izšla tudi na plošči Rimska cesta) in uglasbitev pesmi Napisi padajo, ki jo je napisal koroški pesnik Andrej Kokot.

Pengov je sodil med »šumijevce« in njihove sopotnike, ki so konec 70. let okupirali oziroma, kot je to označil Pengov, »kulturno zavzeli« bife nasproti Drame, ki je postal nekakšna »kulturna pisarna«. Med njimi so bili številni pomembni slovenski umetniki. Z Jerkom Novakom, Milanom Deklevo, Ladom Jakšem in Bogdano Herman je deloval v skupini Salamander, s katero so naredili demo posnetke, ki pa so izšli šele na zvočni knjigi Drevo in zvezda leta 2011.

Pengov je leta 1981 dočakal ponatis plošče Odpotovanja pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, ta pa je bila za razliko od prve izdaje že v stereo tehniki. Ploščo je predstavil na dveh zaporednih razprodanih koncertih v dvorani Mladinskega gledališča v Pionirskem domu.

Pripovedi

Svojo naslednjo ploščo je Pengov v studiu Tivoli snemal 7 let. Za razliko od Odpotovanj so Pripovedi plošča, na kateri so vse pesmi bogato aranžirane, predvsem je opazen prispevek Lada Jakše. Tudi produkcijsko je plošča izpiljena. Odpre jo pesem Rodovnik vina, izstopajo pesmi Prišla je, Starec in morska zvezda, Vrnitev in že omenjena Tihe so njive. Ploščo je Pengov predstavil na dveh zaporednih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Pripovedi (1988), (1992) (CD)

Rodovnik vina

Prišla je

Pegam in Lambergar

Starec in morska zvezda

Vanitas

Vrnitev

Tihe so njive

Dolga reka

Bela izba

Rimska cesta

Leta 1992 je Pengov izdal ploščo Rimska cesta, ki je bila posneta v studiu Boruta Činča, ki je prispeval tudi aranžmaje na klaviaturah. Poleg novih verzij pesmi V nasmehu nekega dneva ter Črna pega čez oči na njej izstopata pesmi Na daljnem kolodvoru in Bila sva vse, poleg tega pa tudi uglasbitev Ježkove pesmi Vandrovček. Na plošči sodeluje kitarist Bojan Drobež, ki je prav v tistem času v istem studiu snemal ploščo Odprto morje. Tudi ploščo Rimska cesta je Pengov predstavil v dvorani Mladinskega gledališča v Pionirskem domu. Pesmi iz vseh treh plošč so izšle v pesniški zbirki leta 1993. Leto kasneje je v ljubljanskem klubu K4 nastopil pred legendarnim teksaškim kantavtorjem Townsem Van Zandtom.

Rimska cesta (1992)

Na daljnem kolodvoru

Vandrovček

Generali

Kamor greš ...

Bila sva vse

V nasmehu nekega dneva

Ladje konkvistadorjev

Stari klovni

Kam?

Ostani lepa

Črna pega

Vrtna vrata

Obrazi padajo

Biti tu

Leta 1996 je Pengov izdal še zadnjo ploščo z novimi pesmimi z naslovom Biti tu. Ta sicer po mnenju poznavalcev ne dosega ravni prejšnjih treh plošč, vseeno pa prinaša eno od njegovih najboljših pesmi Drevo in novo obdelavo pesmi Cesta, na kateri je ponovno sodeloval z Ladom Jakšo. Te štiri plošče tvorijo jedro njegovega pesniškega ustvarjanja.

Biti tu (1996)

Obisk

Drevo

Glažek vinčka

Cesta

Dekle moja

Sojenice in klateži

Škrat Tom

Begunci

Pomisli

V neki loži

Gea

Leta 1997 je Tomaž Pengov za svoje ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado. Leta 1999 je bil posnet film Dih besede, v katerem je večina njegovih najboljših pesmi in predstavlja zaokrožen portret pesnika.

Koncert

Leta 2006 je izšla plošča Koncert, ki jo je leto prej v Viteški dvorani v Križankah posnel Aco Razbornik in predstavlja izbor najboljših pesmi Pengova.

Koncert (2006)

Prihod

Cesta

Vrnitev

Nerodna pesem

Prišla je tiha

Rodovnik vina

Črna pega čez oči

Sarkofagi

Drevo

Vandrovček

Starec in zvezda

Glažek vinčka

Kratek odmor

Na nekem daljnem kolodvoru

Maškare

V nasmehu nekega dneva

Bila sva vse

Čakajoč nase

Stari klovni

Silba

Pomisli

Odhod

Drevo in zvezda

Zadnji veliki koncert je imel Tomaž Pengov ob izidu zvočne knjige Drevo in zvezda (založba Sanje) leta 2011 v kinu Šiška. Na plošči so recitacije nekaterih njegovih pesmi, posnetki s skupino Salamander  in nekaj novih pesmi.

Smrt

Tomaž Pengov je po hudi bolezni umrl 10. februarja 2014 na Golniku. Njegove pesmi so posneli tudi nekateri drugi izvajalci, tako Bogdana Herman pesem Tihe so njive, skupina Avtomobili Nerodno pesem, prevod pesmi Prišla je z naslovom She came je posnel ameriški kantavtor Steve Wynn na plošči Crossing the Dragon bridge. Polona Kasal je v letu 2013 izdala album, na katerem so pesmi Tomaža Pengova v modernejši elektronski izvedbi.

24. aprila 2014 je bil v kinu Šiška koncert Hommage Pengov, na katerem so se mnogi znani glasbeniki poklonili spominu na preminulega pesnika. Med njimi so bili Bojan Drobež, Boštjan Narat, Lado Jakša, Jerko Novak, Bogdana Herman, Vlado Kreslin, Drago Mlinarec in drugi.

»Tomaž Pengov, glasbenik sodobnega sveta, s svojo poezijo ne more vzpostaviti porušene harmonije med stvarmi in ljudmi, lahko pa nas, z zvenečo imaginacijo, popelje v rajske vrtove blagega mitu in brezčasja. Pesmi Tomaža Pengova so tihe kot krški frizi, perzijske preproge ali pravljice za lahko noč v posurovelem hrupu našega stoletja jih slišijo le izbrana ušeša.« (Milan Dekleva, 1996)

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Umrl je Tomaž Pengov". MMC RTV-SLO. 10.2.2014. Pridobljeno dne 10.2.2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]