Goli otok
Goli (bolj poznan kot Goli otok) je otok v Jadranu blizu hrvaške obale, leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu.
Goli, na katerem stoji svetilnik ima površino 4,53 km². Dolžina obalnega pasu je 14,297 km. Najvišji vrh je 227 mnm visoka Glavina. Otok je praktično brez rastlinja (gol) in nenaseljen. Le na južnem delu je nekaj rastlinja in nekaj uval. Vse do 1. svetovne vojne na Golem otoku ni bilo nobenih naselij. Tedaj je Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike iz vzhodnih bojišč.
Po 2. svetovni vojni so ga leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za informbirojevce. Po sporu s Stalinom je Tito ukazal politične nasprotnike zapreti v posebno taborišče, slovenski politik Edvard Kardelj pa je predlagal Goli otok[navedi vir]. Po Titovem ukazu so v obdobju od 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi in po podatkih UDBE za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok. Od tega 7235 Srbov, 3341 Črnogorcev, 2586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev. Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5024, še 11.650 so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja pošiljali komiteji komunističnih partij. Kasneje so na Goli otok pošiljali tudi morilce, pedofile, spolne prestopnike, torej ljudi, ki so storili hujše oblike zločina. Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev NOB, 9234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5081 delavcev in kmetov, 4008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in prisilnemu delu v kamnolomu, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. Zapornike so pazniki redno tepli in drugače trpinčili. Preiskovalce in iskalce političnih nasprotnikov je Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) nagradila. Leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne heroje, nekateri so postali veleposlaniki v Sovjetski zvezi, ZDA, Kitajski, Združenih narodih, Kanadi in Indiji.
V času SR Hrvaške so v zapor pošiljali v glavnem politične zapornike, kasneje pa so zapirali tudi ljudi, ki so zakrivili kazniva dejanja (tatvine, umore, ...), včasih pa so zaprli tudi mladoletne prestopnike.
Zapor je prenehal z delom leta 1988[navedi vir], leto kasneje pa so ga zapustili in zaprli. Danes Goli otok obiskujejo turisti in pastirji z Raba, ki včasih pripeljejo ovce na pašo.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na rtu Sajalo oddaja svetlobni signal: R Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 5 milj.
Vsebina |
Znani zaporniki[uredi]
 |
Članek ne navaja nobenega medbesedilnega sklica ali vira. |
- Šaban Bajramović – Romski glasbenik srbskega rodu
- Dragotin Gustinčič - Politik in publicist
- Cene Logar - Filozof
- Božo Kobe - Pravnik in pedagog
- Mirko Košir - Kemik, predvojni komunist in publicist
- Vilibald Konte - Rudarski inženir, predvojni komunist
- Vlado Dapčević – Črnogorski partizan
- Adem Demaçi – Kosovski politik in pisatelj
- Teki Dervishi – Albanski pisatelj
- Vlado Dijak – Bosanski pisatelj
- Alija Izetbegović – Bivši predsednik Bosne in Hercegovine
- Tine Logar – Jezikoslovec
- Venko Markovski – Makedonski pisatelj
- Dragoljub Mićunović – Srbski partizan, sociolog in politik
- Dragoslav Mihailović – Srbski pisatelj
- Dobroslav Paraga – Hrvaški politik
- Igor Torkar – Slovenski pisatelj
Glej tudi[uredi]
- seznam otokov na Hrvaškem
- Sveti Grgur - drugo večje otoško taborišče
Viri[uredi]
- Branko Hofman: Noč do jutra, roman
- Dimitrij Žilevski: Otok brez milosti, Rotis, Maribor, 2005.
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Goli otok |
- http://www.goli-otok.hr
- http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/rebernik-ana.pdf
- http://www.goli-otok.com
