Klement Jug

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Klement Jug
Slovenska filozofija
Filozofija 20. stoletja
Klement Jug.jpg
Ime Klement Jug
Datum rojstva (1898-11-19)19. november 1898
Datum smrti 11. avgust 1924 (1924-08-11) (25 let)
Šola/tradicija filozofija življenja
Glavna zanimanja etika

Dr. Klement Jug, slovenski alpinist, filozof in pisatelj, * 19. november 1898, Solkan, † 11. avgust 1924, Triglavska severna stena.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Jugova rojstna hiša v Solkanu

Klement Jug je bil po prvi svetovni vojni eden od predvoditeljev slovenskega alpinizma in alpinist - filozof, ki je utemeljil t.i. samohodništvo. V kratkem času je postal eden vodilnih alpinistov in je v slovenskih Alpah preplezal ogromno prvenstvenih smeri. O svojih vzponih je pisal tudi v planinskem vestniku ter tako poskušal navdušiti mladino nad gorništvom.

Poleg alpinizma ga je navduševala filozofija in mnogi ga smatrajo kot enega naših najvidnejših »ničejancev«, čeprav za njim ni ostalo veliko pisanih filozofskih del. Z enajstimi leti se je vpisal na gimnazijo, leta 1923 pa je že doktoriral iz filozofije in postal prvi asistent dr. Franceta Vebra na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za Klementa Juga velja, da je večino svojih filozofskih nazorov konkretno udejanjil v svojem življenju, predvsem preko alpinističnih vzponov. Njegova glavna filozofska postulata sta volja in etika, s katerima se je lotil alpinizma in v slabih treh letih opravil do tedaj nepredstavljive vzpone. V svojem času so ga zaradi pogosto radikalne alpinistične miselnosti smatrali za suicidneža. Tudi njegov padec in smrt v Triglavski severni steni je še danes pogosta tema razprav, saj mnogi menijo, da je Klement zaradi neuslišane ljubezni takrat storil samomor.

Po njem se danes imenuje planinski dom v Lepeni, sam pa velja za enega največjih slovenskih alpinistov.

Citati[uredi | uredi kodo]

  • »Zato ne gre obsojati težko turistiko, ker nam ravno ona vzgaja ljudi z močno voljo. In taki so nam potrebnejši kakor povprečneži, ki jih je vedno dovolj. Žrtve, ki so pri tem skoro neizogibne, se človeštvu bogato poplačajo z ljudmi, ki ne padejo. Bahači niso nikoli rekordolovci, ker njih stremljenje se uteši že z bahanjem. Pravi trmasti rekordolovec pa uteši svoje stremljenje le z dejanjem.« (Planinski vestnik, 1923)
  • »Z zadoščenjem pa ugotavljam, da me niti ta nezgoda ni spravila toliko iz ravnotežja, da bi pozabil izrabiti ugodno priložnost za opazovanja zanimivih psiholoških procesov. Psihološki problemi so zame najbolj privlačni. Ko sem prišel k zavesti, ni bila moja prva skrb, kako se rešim iz pasti, marveč ta, da doženem, kako so se v meni razvijali doživljaji. In ker se mi je posrečilo najti pri tem rešitev nekega dušeslovnega problema, me je to tako razveselilo, da sem na mah pozabil, kje sem, in sem skušal zavriskati...« (Na Jalovec)
  • »Na delo, ker močnejši je poklican, da vlada!«

Klement Jug v slovenski literaturi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]