Josip Broz - Tito

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Josip Broz Tito
Josip Broz Tito pozimi leta 1942
Drugi predsednik SFRJ
Mandat: 14. januar 1953 – 4. maj 1980
Predhodnik:	Ivan Ribar
Naslednik:	Lazar Koliševski
Prvi premier SFRJ
Mandat: 29. december 1945 – 14. januar 1953
Rojstvo:	7. maj 1892 Kumrovec, Avstro-Ogrska
Smrt:	4. maj 1980 Ljubljana, Jugoslavija
Politična stranka:	Komunistična partija Jugoslavije
Soprog(a):	Pelagija Broz, nato Jovanka Broz
Vera:	ateist

Josip Broz (partizansko ime Tito), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska, † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija.

Maršal Tito je bil dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ.

Življenjepis

Josip Broz se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javeršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, leta 1910 pa se je v Sisku izučil za ključavničarja. V Zagrebu se je zaposlil kot kovinarski delavec in oktobra 1910 je postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, Češki, Nemčiji in Avstriji. Od jeseni 1913 je služil vojaški rok na Dunaju in Zagrebu, kjer je leta 1914 končal podčastniško šolo s činom vodnika. Avgusta 1914 so ga ob izbruhu 1. svetovne vojne poslali na srbsko fronto. Leta 1915 so ga premestili na rusko fronto, kjer je bil istega leta na Karpatih ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v boljševiških demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel leninizem in leta 1920 v Omsku postal član Jugoslovanskega odseka Ruske komunistične partije (boljševikov).

Konec 1920 se je vrnil v Jugoslavijo ter aktivno politično udejstoval. Zato je bil tudi zaprt ter po izpustitvi kmalu imigriral v tujino ter od tam sodeloval pri partijski dejavnosti v domovini. 1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in začel uporabljati vzdevek Tito. 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti nacistom. Med leti 1941 in 1945 je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od 1945 in 1953 je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi FLRJ. 1948 se je sprl z Stalinom glede Informbiroja, kar je privedlo do razkola med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. 13. januar 1953 je postal dosmrtni predsednik SFRJ. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator in absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske, in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. Leta 1961 je z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem ustanovil Gibanje neuvrščenih. V zadnjem desetletju pred smrtjo je trpel za Parkinsonovo boleznijo, hudo sladkorno boleznijo, imel težave s kožno pigmentacijo.^{[navedi vir]} 4. maja 1980 je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo). Na njegov pogreb je prišlo kar 124 državnih delegacij iz vsega sveta - največ v zgodovini kateregakoli pogreba politične ali druge pomembne osebe.^{[navedi vir]}

Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu - Tito«, zavzeli so se torej za ohranitev starega sistema.

Titova rojstna hiša v Kumrovcu

Spomenik Josipu Brozu Titu poleg njegove rojstne hiše v Kumrovcu na Hrvaškem

Odlikovanja in priznanja

Glavni članek: seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj.

Tito je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med najvidnejša sodijo:

Navedki

Zbirko navedkov na temo

Josip Broz - Tito lahko najdete tudi v Wikinavedku.

Titovi navedki

Tega idiota bi moral že zdavnaj likvidirati!

ob novici o izidu Đilasove knjige 1977

Navedki o Titu

(...) poslednji Habsburžan (...)

britanski zgodovinar Alan J.P. Taylor

Tito je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Dvajseto stoletje je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Toda skupaj sodita, ta človek in to stoletje.

Fitzroy McLean

Opombe in sklici

Viri

• Neil Barnett. Tito. London, 2006. ISBN 1-904950-31-0
• Milovan Đilas, Tito : The Story from Inside. Nova izd. London, 2001. ISBN 1-84212-047-6
• Lorraine M. Lees. Keeping Tito Afloat : The United States, Yugoslavia, and the Cold War, 1945–1960. Pennsylvania State University Press, 1993. ISBN 978-0-271-02650-3
• Stevan K. Pavlowitch. Tito : Yugoslavia's Great Dictator, A Reassessment. Columbus, OH, 1992. ISBN 0-8142-0600-X
• Jasper Ridley, Tito : a Biography. London, 1994.
• Richard West. Tito and the Rise and Fall of Yugoslavia. London, 1994. ISBN 1-85619-437-X

Glej tudi

• dan mladosti
• kraji in mesta poimenovani po Titu
• Naš Tito
• Rojstna hiša maršala Tita
• seznam častnih meščanov Ljubljane

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Josip Broz Tito

• http://www.titoville.com/
• http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/zbirka/Tito/Tito.htm
• Rasprave i fotografije o Josipu Brozu Titu

p • p • u Predsedniki Socialistične federativne republike Jugoslavije Ivan Ribar • Josip Broz • Lazar Koliševski • Cvijetin Mijatović • Sergej Kraigher • Petar Stambolić • Mika Špiljak • Veselin Đuranović • Radovan Vlajković • Sinan Hasani • Lazar Mojsov • Raif Dizdarević • Janez Drnovšek • Borisav Jović • Stjepan Mesić

Portal Vojaštvo

Ta biografski članek o politiku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.